Le ena od 350 hiš, ki je bila označena z rdečim križem, ni bila porušena. Kljub grozotam, je bila 1.svetovna vojna vendarle viteška in so tako italijanske kot avstro ogrske enote to spoštovale. Ker je odraščal v tej vasi, je povsem normalno, da je o vojnih grozotah, begunstvu in življenju po vojni slišal veliko zgodb. Ne pa v šolah, ki jih je obiskoval v Vrtojbi. Šempetru, Novi Gorici in Ljubljani. Takrat so bile v ospredju zgodbe 2.svetovne vojne in komunistična revolucija.
Prvi doktorat na temo prve svetovne vojne je bil tako opravljen šele leta 1998. V prvem delu oddaje je Podbersič, ki je zaposlen v Študijskem centru za narodno spravo, kjer največ časa nameni preučevanju 1.svetovne vojne, usodi Judov na Slovenskem in revolucionarnemu nasilju med in po 2.svetovni vojni, spregovoril tudi o poteku vojne in dogajanju neposredno po koncu vojne.
Tudi o času, ko je bila Slovenija v času tik pred koncem vojne in še potem mesec dni del države Slovencev, Hrvatov in Srbov (SHS). V tem času je pomemben doprinos za ohranitev slovenskega ozemlja generala Rudolfa Maistra in polkovnika Stevana Švabiću, ki je Italijane zadržal pred Vrhniko. Italijani so želeli pridobiti celotno ozemlje ne le z Ljubljano, ampak celo naše ozemlje do Zasavja- predvsem zaradi premogovnikov.
V nadaljevanju je omenil še pietetni odnos do trupel vojskujočih strani, ki jih ponekod najdejo še sto let po vojni. In jih tudi z vsemi častmi pokopljejo. Nekaj povsem drugega, kar se dogaja z žrtvami med drugo svetovno vojno in po njej. Tako kot je za nekatere levičarske aktiviste nesprejemljivo, če javno poveš, da si ponosen Slovenec. "Ne vem, kaj bi na to dejal general Maister, ki nam je postavil enega od temeljev za nastanek naše države," je ob koncu pogovora še omenil naš sogovornik.
