Septembra 1999 je med igranjem golfa na Bledu zaradi infarkta umrl Peter Rigl (igral je v paru z dolgoletnim direktorjem Elesa Ivom Baničem).
Smrt premožnega in vplivnega poslovneža (bil je zastopnik Copeshima u švicarskem Zugu), ki ga je zelo cenil tedanji predsednik vlade Janez Drnovšek, je presenetila vse. Bil naj bi povsem zdrav, zato do danes niso potihnile govorice, da se ga je znebila tranzicijska mafija.
V samostojni Sloveniji je kar precej primerov smrti, ki so zaradi čudnih okoliščin in vpliva pokojnikov zbudile pozornost javnosti. Tragedij policija ni nikoli pojasnila tako, da bi zadovoljila radovednost javnosti, saj je bila zelo skopa z informacijami.
Tudi z Riglovo smrtjo je tako, kajti je kasneje prišlo na dan dvoje. Prvič, Rigl je v Zagrebu hranil dokumente, ki bi lahko zelo škodovali visoki slovenski politiki. Kasneje je z njimi razpolagala Paola Mariani, Riglova zunajzakonska partnerica, ki se je borila za njegovo dediščino.
Drugič, Marianijeva naj bi bila po poročanju portala ljubica Stipeta Mesića, z njim naj bi imela nezakonskega otroka. Če bi to prišlo na dan, Mesić čez nekaj tednov po poslovneževi smrti ne bi bil izvoljen za predsednika Hrvaške, zato je bilo najbolje, da zaradi ljubezenskega trikotnika jezni (in zato nepredvidljivi) Rigl izgine s tega sveta.
Enako ne dovolj pojasnjena je bila avtomobilska nesreča, v kateri je leta 1998 na gorenjski avtocesti (na povsem nenevarne odseku) umrl predsednik uprave Petrola Franc Premk. Takratni urednika Maga Danilo Slivnik, ki je Premka dobro poznal in je z njim poslovno sodeloval, je zapisal, da so nekaj ur po smrti v Petrolovi stolpnici za Bežigradom še dolgo gorele luči, saj naj bi nekdo očitno pregledoval in uničeval dokumente, ki bi lahko škodili takratni vladajoči levi politični eliti.
Tudi Slivnik, ki je napisal odmevno knjigo Kučanov klan (v njej je razkril načrt nekdanjih komunistov in pripadnikov SDV, kako se v samostojni Sloveniji polastiti oblasti), je poldrugo desetletje kasneje umrl v še ne dovolj pojasnjenih okoliščinah. Po navedbah policije je 6. januarja 2012 naredil samomor.
Ena od smrti, ki je zasejala strah med poslovno in bančno elito, je bila smrt predsednika uprave Abanke Aleša Žajdele spomladi 2010. Umrl je v prometni nesreči, ko je 36-letni voznik tovornega vozila iz Kamnika pri zavijanju v desno zaprl pot Žajdeli, ki je vozil kolo.
Med Domžalčani in bančniki je hitro zakrožila teorija, da prometna nesreča ni bila naključna, kar pa je bilo uradno demantirano. Toda zanimivo je troje: Žajdela je bil velik nasprotnik združitve Abanke z Gorenjsko banko, kot je želela tako imenovana gorenjska zaveza, Abanka ni podeljevala toliko tajkunskih kreditov, kot bi želel Forum 21, poleg tega naj bi vedel za »skrivnost« NLB (pranje iranskega denarja v letih 2009 in 2010).
Od sumljivih smrti omenimo še tri. Februarja 2010 je umrl zdravnik Saša Baričevič, večinski lastnik zdravstvenega centra Barsos-MC. Na njegovem domu so ga raztrgali njegovi psi (bulmastifi), ki naj bi bili pred tem spolno zlorabljeni. Policija je ves čas trdila, da na kraju dogodka ni bilo tretje osebe, to naj bi trdili dve priči, ki sta omenjali razvpitega odvetnika Mira Senico, Baričevičevega zastopnika in partnerja takratne ministrice za notranje zadeve Katarine Kresal.
Decembra 2014 je zaradi strelnih ran umrl vodja Kemijskega inštituta Janko Jamnik. Umora je bil obtožen in kasneje obsojen na 25 let zapora Milko Novič, nekdanji zaposleni na inštitutu, ki ga je Jamnik iz krivdnih razlogov odpustil. Novič trdi, da so mu umor podtaknili.
Nedavno pa je v hrvaškem priporu nenadoma postalo slabo Robertu Rotarju, ki je v Sloveniji postal znan v začetku tisočletja, ko je v času vlade LDS dobil donosen posel s tiskanjem registracijskih nalepk za motorna vozila. Rotar naj bi zaradi slabosti v priporu padel in si poškodoval glavo.
Na pomoč naj bi mu priskočili sojetniki v celici, a je nato umrl na poti do bolnišnice. V priporu naj bi se znašel zaradi ponarejanja denarja in dokumentov.
VEČ V TISKANI IZDAJI REPORTERJA IN TRAFIKI24