Vse od slovenske osamosvojitve se je dr. Ljubo Sirc (1920–2016), eden izmed ključnih slovenskih disidentov po drugi svetovni vojni, redno vračal v domovino. Zadnjič jo je obiskal leta 2010, ko je slavil jubilejnih devetdeset let, zdaj se bo vrnil za vedno. S tem bo izpolnjena njegova zadnja želja, da bi bil pokopan s svojimi bližnjimi, očetom Franjem Sircem, s katerim sta bila obsojena na povojnem Nagodetovem procesu in se nista nikoli več videla, ter z mamo Zdenko na starem pokopališču v Kranju.
V pogovoru z njegovo sestrično Darjo Okorn po mamini strani smo izvedeli, da bodo žalne slovesnosti za pokojnim Sircem – umrl je po enoletnem bolehanju v četrtek dopoldne, 1. decembra 2016 – najprej na univerzi v Glasgowu. Tako, ko bodo izpolnjeni vsi pogoji, bosta njegova žena Sue in hči Nadia prepeljali njegovo žaro v Slovenijo. Datum pogreba za zdaj še ni znan.
V Kranju živeča Darja Okorn je bila z bratrancem Ljubom Sircem in njegovo mamo Zdenko vedno zelo povezana. Skupaj s teto sta ga večkrat obiskali v Angliji in na Škotskem, kjer je prevzel mesto profesorja mednarodne in politične ekonomije na univerzi v Glasgowu. Po letu 1965 je tja odhajala le še njegova mama, Darja Okorn pa se spominja, da so teti pred odhodom v Veliko Britanijo običajno vedno nagajali in ji celo leto pred smrtjo niso želeli dati potnega lista: »Naša hiša je bila nadzorovana od leta 1947, vsa Ljubova pisma so prispela najprej v Beograd, od tam v Ljubljano in šele nato v Kranj.« Sorodniki so se z njim srečevali v Avstriji ali Italiji, ob tem pa so imeli vedno zasledovalce, to se je razkrilo ob eni izmed naključnih prometnih nesreč. V Slovenijo sta lahko prihajali le njegova žena Sue in hči Nadia.
»Ljubo me je običajno poklical po telefonu, da smo se dogovorili za kraj srečanja. Spominjam se, da sem ga leta 1989, ko se je odzval vabilu na srečanje liberalnih ekonomistov v Beogradu, vprašala, kje se vidimo, odvrnil mi je, da na brniškem letališču. Takrat sem skoraj spustila slušalko iz rok. Pojasnil mi je , da so mu zagotovili, da se lahko brez težav vrne v domovino.«
Po osamosvojitvi se je Sirc zaradi druženja s podobno mislečimi in predavanj vračal v Slovenijo vsak mesec in nato ostal 14 dni. V tem času si je seveda želel, da bi mu v celoti vrnili po vojni odvzeto premoženje, imel je tudi velikopotezne načrte, celo o gradnji hotela, vendar postopki niso bili končani, tako je ostalo vse do njegove smrti.
Razumljivo je, da je bil zaradi tega razočaran, kot pripominja sestrična Darja Okorn. To je bil tudi eden od razlogov, da je zavrnil predlagano odlikovanje tedanjega predsednika države dr. Janeza Drnovška. Kljub vsemu hudemu je ostal optimist, kot je dejal sam: »Po naravi sem zelo optimističen, veliko preveč optimističen. Optimizem me preganja, spravil me je v velike zadrege, a po drugi strani tudi iz velikih zadreg.« Naj mu bo lahko slovenska zemlja.
