Skrbi glede ohranjanja raznovrstnosti in pluralnosti medijev v prihodnje

Javna razprava o predlogu medijske novele v juliju in avgustu je postregla z okoli 700 stranmi pripomb, ki jih je prispevalo 60 deležnikov. Državna sekretarka na kulturnem ministrstvu Tanja Kerševan Smokvina je v izjavi za STA pojasnila, da bodo vnašanje pripomb v zakonski predlog končali v januarju in še isti mesec predlog tudi poslali v vladno proceduro.

Vprašanje urejanja koncentracije medijskega lastništva zaenkrat še odprto

Po njenih besedah ostaja odprto le še pomembno vprašanje urejanja koncentracije medijskega lastništva: "Dodatno smo se poglobili v to problematiko in poiskali tudi zunanjo pomoč. Takoj po novoletnih praznikih bo sestanek ministrov za kulturo, za gospodarstvo in za javno upravo, ki bo v prvi vrsti namenjen pogovoru o pristojnostih na tem področju."

V Sloveniji je lastništvo večjih medijev, z izjemo Radiotelevizije Slovenija (RTVS) in STA, barvito. Pojavljajo se tako domači kot tuji lastniki, pogosta je prepletenost lastništva. Že nekaj časa najbolj odmeva napovedano združevanje časopisov Dnevnik in Večer, prodaja POP TV in Kanala A je bila odložena, ugiba pa se o prodaji Planet TV in portala Siol.

Državna sekretarka pričakuje, da se bo koncentracija medijskega lastništva nadaljevala tudi v prihodnjem letu: "Domači medijski prostor se krči, konsolidira in koncentrira. Še naprej smo priča preizkušanju različnih poslovnih modelov. Aktualno dogajanje vsekakor vzbuja skrbi v zvezi z ohranjanjem raznovrstnosti in pluralnosti medijev v prihodnje."

V DNS terjajo ambicioznejše spremembe, pod drobnogledom ZNP zlasti določbe o sovražnem govoru

V Društvu novinarjev Slovenije (DNS) pritrjujejo oceni, da je priprava predloga novele zakona o medijih, ki jo vsi deležniki nestrpno pričakujejo že leta, pomembno zaznamovala leto 2019. "Predlog prinaša tako nekatere dobre rešitve kot tudi nekatere manj posrečene, ki jih mora ministrstvo še dodelati," je v izjavi za STA ocenila predsednica DNS Petra Lesjak Tušek.

Žal je po njenih besedah oblikovanje zakonodajnih rešitev znova zelo počasno, predvidene spremembe pa očitno niso dovolj ambiciozne in celovite: "Pozitivno je, da so na ministrstvu pripravili novelo, negativno pa, da pregled prispelih pripomb traja tako dolgo. Pričakovala bi tudi več javne razprave o predlogu, več soočenj različnih akterjev."

Na nedavnem sestanku s predstavniki ministrstva vodstvo DNS še ni dobilo vpogleda v novo besedilo predloga novele. Se pa Lesjak Tuškova strinja, da je urejanja koncentracije medijskega lastništva občutljiva tema. Po njenih besedah smo bili tudi letos na medijskem trgu priča poskusom združevanj in lastniških konsolidacij v želji po dolgoročnem poslovnem preživetju medijev.

"Združitev Dnevnika in Večera je dobila soglasja regulatorjev, a se še ni premaknila. V uredništvih zaenkrat ni čutiti posledic, se pa utegnejo zgoditi napovedane racionalizacije tako v primeru združitve kot tudi če posel propade. Ostajamo skeptični, ker lastniki zaposlenih niso prepričali z vizijo, finančnim načrtom in postopki," je opozorila.

V Združenju novinarjev in publicistov (ZNP) pa jih skrbi, da bi skušalo ministrstvo z novelo pod krinko omejevanja sovražnega govora v zakonodajo vnesti nastavke za omejevanje svobode govora. "Ni namreč mogoče pristati na predlog, da bo t. i. sovražni govor po svoji povsem subjektivni presoji preganjal medijski inšpektor," so za STA sporočili iz ZNP.

Novinarski poklic še naprej na udaru

Na kulturnem ministrstvu ter v DNS in ZNP soglašajo v oceni, da se je položaj slovenskega novinarstva v iztekajočem se letu 2019 še poslabšal. Po besedah predsednice DNS Lesjak Tuškove se je nadaljevala počasna erozija, ki smo ji priča že zadnje desetletje: "Če gre slabo medijem, to ne pomeni nič dobrega za novinarje."

Spomnila je, da še naprej upada število dopisnikov, novinarji odhajajo v boljše vrednotene poklice, prekarnost ostaja problem, naklade tiskanih medijev padajo, oglaševanje pa se seli na splet, k spletnim trgovinam, vplivnežem in družbenim medijem. Tradicionalni mediji zaradi tega izgubljajo stabilno financiranje.

Precej bi po mnenju Lesjak Tuškove pomagala uvedba t. i. digitalnega davka, ki bi nekaj izgubljenega oglaševalskega denarja vrnila v državo in za domačo medijsko produkcijo. Na ministrstvu so naklonjeni obdavčitvi digitalnega oglaševanja. Kerševan Smokvina je zato izrazila pričakovanje, da se bodo v prihodnjem letu ureditve tega vprašanja lotili na medresorski ravni.

Tudi v ZNP so opozorili, da je digitalizacija medijskega prostora najbolj prizadela časopisne družbe: "Ni pa mogoče upadanja naklad v celoti pripisati konkurenci elektronskih medijev. Del razloga tiči tudi v tem, da večina slovenskih medijev 'piha v isti rog' v vsemi drugimi mediji, ki so večinoma naklonjeni levemu političnemu nazoru."

Prvi osnutek prenove zakona o RTVS spomladi

Sicer zainteresirana javnost nestrpno pričakuje tudi prenovo zakona o RTVS. Na kulturnem ministrstvu zaenkrat ne razkrivajo, o kakšnih rešitvah razmišljalo, se pa zgledujejo po skandinavskem modelu. Državna sekretarka je za januar napovedala medresorski sestanek o tej temi, za spomlad pa prvi osnutek zakonskega predloga.