Delež oseb z nizko plačo oziroma oseb, ki so zaslužile dve tretjini ali manj od povprečne bruto plače v njihovi državi, je v EU leta 2014 znašal 17,2 odstotka. V Sloveniji je bilo takšnih delavcev 18,5 odstotka, kažejo podatki evropskega statističnega urada Eurostat. Velike razlike se pojavljajo med spoloma in starostnimi skupinami.
Med zaposlenimi ženskami jih je nizko plačo prejemalo 21,1 odstotka, pri moških pa je ta delež znašal 13,5 odstotka. 30,1 odstotka zaposlenih mlajših od 30 let je imelo leta 2014 nizko plačo, medtem ko je bilo v starostni skupini od 30 do 59 let takih oseb 14 odstotkov.
Pomembne razlike se kažejo tudi pri stopnji izobrazbe. Leta 2014 je nizko plačo prejemalo 28,2 odstotka zaposlenih z nižjo stopnjo izobrazbe, medtem ko je ta delež pri osebah s srednjo oziroma višjo izobrazbo znašal 20,9 oziroma 6,4 odstotka.
Na višino plače je vplivala tudi vrsta delovnega razmerja. Med tistimi, ki so zaposleni za določen čas, je kar 31,9 odstotka ljudi prejemalo nizko plačo, medtem ko je med zaposlenimi za nedoločen čas ta delež znašal 15,3 odstotka.
Največ zaposlenih z nizko plačo je bilo v Latviji (25,5 odstotka), Romuniji (24,4 odstotka) in Litvi (24 odstotkov). Najmanj takšnih delavcev pa so imele Švedska (2,6 odstotka), Belgija (3,8 odstotka) in Finska (5,3 odstotka).
Srednja vrednost najvišjih bruto urnih postavk držav članic EU, izražena s standardi kupne moči, ki nevtralizirajo razlike v cenah med posameznimi državami, je bila leta 2014 petkrat višja od najnižje. Najvišjo urno postavko so imele Danska, Irska in Belgija, najnižjo pa Bolgarija, Romunija in Latvija.
Urna postavka, izražena v evrih, je bila najvišja na Danskem (25,5 evra), Irskem (20,2 evra) in Švedskem (18,5 evra), najnižja pa v Bolgariji (1,7 evra), Romuniji (dva evra) in Litvi (3,1 evra).
Prag nizke plače je bil predlani v Sloveniji pri 4,9 evra na uro, srednja vrednost bruto urne postavke pa je znašala 7,3 evra.