Koalicija poudarja, da gre za ključen zakon v boju proti korupciji, saj prinaša bolj specializirano in povezano obravnavo najbolj zahtevnih kaznivih dejanj. Opozicija pa opozarja na podreditev organov pregona politiki, neprimeren katalog kaznivih dejanj in podaljšanje postopkov.

Minister za pravosodje Mihael Zupančič je v dopolnilni obrazložitvi predlagatelja danes ponovno poudaril, da predlog zakona o Skoku organom, kot so Nacionalni preiskovalni urad (NPU), Specializirano državno tožilstvo (SDT) in specializirani oddelki sodišča, daje boljše pogoje za delo, jasnejše pristojnosti in trdnejšo povezavo.

SDT bodo namreč okrepili, štiri specializirane sodne oddelke pa bodo nadomestili s specializiranim kazenskim sodiščem, kjer se bodo sodniki lahko osredotočili na najzahtevnejše zadeve, je dejal.

Zupančič je zavrnil očitke o vplivu politike na imenovanje tožilcev. "Minister ne bo samovoljno odločal, kdo bo tožilec, minister tudi ne bo odločal, koga bo tožilec preganjal. Noben politik ne bo odločal, kako bo sodnik razsodil," je dejal.

Tudi koalicija je v predstavitvah stališč poslanskih skupin poudarjala, da predlog zakona bolj povezuje organe za pregon kriminala.

Po besedah poslanca SDS Luke Simoniča je pomembna sprememba tudi okrepitev specializiranega tožilstva. Najmanjše število imenovanih državnih tožilcev bodo povečali z 10 na najmanj 25.

Poslanec Dejan Zakrajšek iz Demokratov je izpostavil, da predlog predvideva tudi močnejšo informacijsko podporo tožilstvu. Poudaril je še, da v stranki z zakonom uresničujejo obljubo, ki so jo dali ljudem. Želijo pa si "države, v kateri uspeh temelji na delu in znanju, ne na podkupninah in poznanstvih".

Poslanec NSi, SLS in Fokus Andrej Černigoj je dejal, da bodo predlog podprli, saj izhajajo iz treh načel, to so neodvisnost, strokovnost in učinkovitost. "Ne želimo političnega pravosodja, toda prav tako ne želimo pravosodja, v katerem večletno trajanje najzahtevnejših postopkov postane nekaj običajnega," je dejal.

Nedeljko Todorović iz Resnice pa je dejal, da bodo predlog podprli, saj sedanji sistem ne dale rezultatov. "Neodvisnost sodstva je temelj naše države, toda neodvisnost ne pomeni nedotakljivosti pred kritiko in ne pomeni odsotnosti odgovornosti za delo," je poudaril.

Opozicija je poudarjala, da je stroka enotno proti predlogu, ministru Zupančiču pa je očitala, da stroke ni poslušal niti pri ključnih dopolnilih.

Lucija Tacer Perlin iz Svobode je izpostavila, da med kaznivimi dejanji ni zlorabe uradnega položaja, torej kaznivega dejanja, v katerem bi se lahko znašli politiki.

Meni, da predlog politizira imenovanje tožilcev. Predlog zakona namreč določa, da minister pri predlogu za imenovanje državnega tožilca ni vezan na dokončno mnenje Državnotožilskega sveta. "To pomeni, da lahko predlaga kandidata, ki ga je neodvisni strokovni organ ocenil kot manj primernega ali celo neprimernega," je dejala.

Prav tako meni, da predlog uvaja možnost različnih procesnih jamstev za primerljive obdolžence, kar je ustavno sporno.

Tudi Tina Brecelj iz Levice je izpostavila, da si bo politika zagotovila vpliv na to, koga se preganja in koga ne, kar je nedopustno. "Če seštejemo vse rešitve, je jasno, da zakon pravzaprav koristi le politiki," meni. Koristi pa tudi tistim, ki jih bo Skok preganjal, saj bodo postopki še daljši, je dodala.

SD cilje predloga podpirajo, predlaganih rešitev pa ne morejo podpreti. Kot je dejala poslanka SD Andreja Katič, stroka opozarja, da lahko namesto krajših dobimo daljše postopke. "Boj proti korupciji potrebuje zakon, ki bo zdržal ustavno pravno presojo in bo predvsem deloval v sodni dvorani," je dejala.

Poslanci zdaj nadaljujejo razpravo o vloženih dopolnilih.