Škofje pri vstajenjskih maša poudarili pomen upanja in verovanja v Jezusovo vstajenje

Ljubljanski nadškof metropolit Zore je vstajenjsko mašo s procesijo vodil v ljubljanski stolnici, v svoji pridigi pa je izpostavil, da je praznovanje velike noči smiselno le, "če veruješ, da je Jezus Kristus vstal". "Če namreč v njegovo vstajenje ne veruješ, potem je velika noč izpraznjena vse njene vsebine," je opozoril.

Vprašanje o veri v vstajenje po Zoretovem prepričanju tako nikakor ni "zgolj govorniška fraza, ampak sega do korenin krščanstva kot takega".

"Če lahko vsak izmed nas in potem tudi mi kot občestvo na vprašanje o tem, ali verujemo v vstajenje, odgovorimo pozitivno ..., potem v istem trenutku dobijo svoj temelj in trdnost tudi vse druge resnice naše vere. V istem trenutku je naše krščanstvo utemeljeno na zmagi življenja nad smrtjo," je dejal.

Zore je v pridigi poudaril tudi pomen upanja. Velika noč namreč po njegovih besedah govori, da bo ljubezen zmagala in da bo Bog končni zmagovalec nad vsem.

Poudaril je tudi potrebo, da ljudje vedo, kje je grob njihovih bližnjih, enako kot se je Jezusovim bližnjim zdelo pomembno, da vedo, kje je Jezusovo truplo. "Če namreč bližnji nimajo groba, če ne vedo zanj ali ga ne poznajo, ne morejo nikjer jokati solz žalosti, ne morejo nikjer stopati po poti žalovanja za pokojnim. Zato imeti grob ni samo temeljna zahteva našega pietetnega odnosa do pokojnih, ampak je tudi temeljna zahteva našega sočutnega odnosa do žalujočih," je opozoril.

Pomen upanja je v svoji pridigi poudaril tudi administrator mariborske nadškofije Stanislav Lipovšek, ki je vstajenjsko procesijo z mašo vodil v svoji matični, celjski škofiji. Velika noč po njegovih besedah prinaša sporočilo, "da vse stiske in negotovosti sedanjega časa, ki jih srečujemo doma in po svetu, niso zadnja beseda". "Kristus namreč živi in s svojim vstajenjem začenja novo obdobje človeške zgodovine," je dejal. A je ob tem tudi opozoril, da bodo morali biti kristjani v večji meri nosilci tega upanja.

Spomnil se je tudi novega mariborskega nadškofa Alojzija Cvikla, ki bo vodenje nadškofije prevzel 26. aprila. S Cviklovim imenovanjem se po njegovi oceni začenja nova obdobje v duhovnem poslanstvu mariborske nadškofije. "Vsega tega se prisrčno veselimo in novega nadškofa metropolita podpiramo z molitvijo," je dejal.

Predsednik Slovenske škofovske konference in novomeški škof Andrej Glavan pa je mašo s procesijo vodil v novomeški stolnici. Tudi on je spomnil, da bi bilo brez Jezusovega vstajenja krščanstvo prazno, "Cerkev pa pomilovanja vredna družba ljudi, ki varajo sebe in druge, ker oznanjajo nekaj, kar ne obstaja".

Velika noč po njegovih besedah prinaša življenje, a to življenje po njegovih besedah veliko ljudi tudi ne zanima. Obstaja celo sum, da jih priteguje smrt, je dejal, ob tem pa opozoril na usihanje življenja, padanje števila rojstev, samomore in "poveličevanje sterilne spolne svobode brez volje po resničnem dajanju življenja".

Kljub temu pa po besedah Glavana velika noč prinaša garancijo za večno življenje. Zato je vernike pozval, naj sejejo življenjski optimizem.

Evangeličanski škof Geza Filo je med bogoslužjem, ki ga je vodil v evangeličanski cerkvi Primoža Trubarja v Ljubljani, poudaril, da je namen velikonočnega praznovanja, da velika noč spremeni tudi vernike: "V tej verni zavesti, da se je Jezus zaradi naših grehov za nas kot velikonočno žrtveno Jagnje na križu daroval, temelji naša vera in naše zaupanje in naša vedrina. Sredi vseh bolezni in nesreč, sredi vse grešne človeške bede smemo gojiti trdno vero in upanje, kajti Jezusova velikonočna zmaga na grehom in smrtjo je in ostaja središče in smer vse naše zgodovine. Iz Božje zmagovite ljubezni vse izhaja in prihaja k njej in se vse usmerja."

Kot je dodal, "usoda človeka ni zaprt ali zasut grob, torej smrt, ampak vstajenje in življenje. Smrt kot meja časa našega zemeljskega bivanja ni konec, ampak začetek novega načina življenja, ki je v Bogu".