Dolgotrajno odločanje v zadevi neposredno vpliva na delovanje javnega medija in s tem na demokratične procese v državi, "vtis institucionalne paralize", ki ga ustvarja, pa škoduje tako javnosti kot ugledu samega sodišča, so njene besede na novinarski konferenci povzeli v SDS.

Poslanska skupina SDS poziva Klakočar Zupančič, naj poskrbi, da bo DZ pri nadaljnjem odločanju o zakonodaji o Radioteleviziji Slovenija (RTVS) upošteval načelo pravne varnosti in ustavne skladnosti. Prav tako naj predsednica javno izpostavi potrebo po učinkovitem institucionalnem sodelovanju med DZ in ustavnim sodiščem, kadar so zakonodajni postopki odvisni od pravočasnih ustavnosodnih odločitev.

Ko je začela 28. decembra 2022 veljati novela zakona o RTVS, je bila vložena pobuda za njeno ustavno presojo. Pobudniki s prvopodpisanim Petrom Gregorčičem kot predsednikom dotedanjega programskega sveta RTVS so izrazili prepričanje, da novela s svojo uveljavitvijo neposredno uvaja prenehanje mandatov za člane programskega in nadzornega sveta ter mandatov generalnega direktorja, direktorjev radia in televizije brez ugotavljanja predpisanih pogojev in zato krši ustaljeno sodno prakso ustavnega sodišča. Ustavnemu sodišču so predlagali absolutno prednostno obravnavo in začasno zadržanje izvajanja novele.

Novela je namreč določila, da z dnem njene uveljavitve preneha mandat članom takratnega programskega in nadzornega sveta zavoda ter generalnemu direktorju in direktorjema radia in televizije. Hkrati je predvidela, da programski in nadzorni svet RTVS nadaljujeta delo do konstituiranja novega, 17-članskega sveta zavoda, generalni direktor zavoda pa opravlja funkcijo do imenovanja nove, štiričlanske uprave zavoda kot vršilec dolžnosti.

Ustavno sodišče je 20. februarja 2023 začasno zadržalo izvrševanje dela 23. ter 24. in 25. člena novele, ki govorijo o konstituiranju novega sveta zavoda, oblikovanju novega statuta in imenovanju predsednika in članov uprave. Postopki konstituiranja novih organov so lahko tekli, zadržano pa je bilo končno konstituiranje sveta. A 26. maja 2023 je razveljavilo zadržanje novele. Zaradi razhajanja med stališči sedmih sodnic in sodnikov hitre vsebinske odločitve ne bo mogoče zagotoviti, so tedaj zapisali na ustavnem sodišču.

"Ustavno sodišče ključnega dela presoje ni zaključilo že skoraj tri leta," so kritični v SDS. Dejstvo, da najvišji organ varstva ustavnosti o tako pomembnem vprašanju ne odloči v razumnem roku, vidijo kot resno težavo za pravno državo.

Ob tem posebej izpostavljajo vlogo DZ in njegove predsednice. Njena naloga je zagotavljanje preglednega zakonodajnega postopka, skrb za pravilno obravnavo zakonodajnih predlogov in varovanje integritete zakonodajne veje oblasti v razmerju do drugih institucij, so našteli.

Čeprav ustavna presoja novele še ni končana, je vlada v DZ vložila že naslednjo novelo zakona, so spomnili. "DZ se tako znajde v položaju, kjer razpravlja o predlaganih spremembah zakonodaje, katere ustavna presoja še ni zaključena, kar postavlja pod vprašaj načelo pravne predvidljivosti in doslednosti zakonodajnega procesa," so izpostavili.

Pozivu SDS se pridružujejo v Združenju novinarjev in publicistov. "Odločanje o ustavnosti zakonskih aktov je osnovna naloga ustavnega sodišča, ki se ji to ne more izogniti, če želimo, da naš pravni sistem deluje," so zapisali.