Včeraj smo pisali o nezaslišanem izpadu višje sodnice z višjega sodišča v Ljubljani Vesne Bergant Rakočević, ki je v članku v reviji Pravna praksa "Zakaj meni nihče ne piše sodb v Murglah", v katerem je pisala o odzivih na obsodbo v zadevi Patria, podpornike Janeza Janše pred sodiščem primerjala s severnokorejskimi šolarji, ki v histeričnem joku ganjenosti doživljajo obisk vodje Kim Džong Una. Na koncu članka je Rakočevićeva dodala "Barbara, iskrene čestitke za pogum".
Okrajni sodnici Barbari Klajnšek je torej izrazila iskrene čestitke, ker je obsodila nekdanjega premierja Janeza Janšo, četudi brez dokazov. Spraševali smo se, kakšno sporočilo bi sodnica Rakočević naslovila na Klajnškovo, če bi slednja Janšo oprostila. Bi jo oštela, ker ni bila pogumna?
Rakočevićeva je s svojim ravnanjem grobo kršila določbe zakona o sodniški službi, ki določa, da mora sodnik varovati ugled sodniške funkcije. Posebej je določeno, da se ugled sodniške funkcije varuje tudi z ravnanjem izven službe. Za sodnike ni dovolj, da ravnajo nepristansko, temveč morajo skrbeti tudi za vtis o nepristranskosti, kar je Rakočevićeva poteptala. Ravno njeni kolegi z višjega sodišča v Ljubljani, kjer je zaposlena (sicer na pravdnem oddelku), bodo odločali o pritožbi Janše zoper prvostopno sodbo.
Toda vse navedeno ni preprečilo, da ne bi slovensko sodstvo v tej zadevi storilo še globlji profesionalni zdrs. Tako po besedah predsednika višjega sodišča v Ljubljani Jerneja Potočarja Rakočevićeva sploh ni storila ničesar narobe, saj
se ni izražala o pravnih ali dejanskih vprašanjih kakšne nepravnomočne zadeve. Potočar se nadalje spreneveda, da je višja sodnica zgolj komentirala dogajanje pred sodno palačo in se odzvala na žaljive in neresne komentarje, ki so bili izrečeni na račun sodnice oziroma sodnikov.
Zato v njenem ravnanju ne vidi kršitev pravil obnašanja sodnika, predpisanih v zakonu o sodniški službi, sicer pa je za odločitev o morebitnem začetku disciplinskega postopka pristojen disciplinski tožilec. Kaj natančneje pomeni varovanje sodniškega ugleda so si sodniki določili sami v Kodeksu sodniške etike. V njem so v deseti točki z naslovom "Ugled" zapisali, da sodnik z osebnim zgledom varuje ugled sodstva in se v vseh svojih dejavnostih izogiba neustreznemu ravnanju ali obnašanju.
Mar je torej za Potočarja posmehovanje Janševim podpornikom pred sodiščem, češ kako so ob obsodbi bruhnili v histerični severnokorejski jok, ustrezno ravnanje in obnašanje? Je za sodnika ustrezno ravnanje in obnašanje, če vleče vzporednice med severnokorejskim diktatorjem in vodjo slovenske opozicije? Je ustrezno, da zaradi obsodbe Janše čestita sodnici, ki ga je obsodila, za pogum? Mar s tem Rakočevićeva varuje neoporečnost sodstva in zaupanje javnosti vanj, kot še piše v kodeksu.
Vse to je očitno ustrezno tudi za predsednico Slovenskega sodniškega društva Janjo Roblek. Kot je razložila za Reporter, ustava vsakomur, tudi sodniku, zagotavlja svobodo izražanja misli, govora in javnega nastopanja, izražanja. Kodeks res sodnikom narekuje določeno zadržanost v zasebnem in javnem življenju, vendar to ne pomeni, da v strokovnih publikacijah ne bi smeli izražati svojega mnenja, meni Roblekova. Kakšno izražanje mnenja je vendar, ko višja sodnica kolegici čestita, potem ko je ta nekoga obsodila!? Predsednik vrhovnega sodišča Branko Masleša nam na vprašanje o ravnanju višje sodnice še ni odgovoril.
Edini žarek upanja, da med sodniki obstaja vsaj kanček skrbi za ugled te funkcije, je dal predsednik Sodnega sveta Janez Vlaj, ki nam je dejal, da je članek Rakočevićeve tudi pri njem vzbudil pozornost. O stališču do tega bo sodni svet razpravljal na prvi naslednji seji, torej v četrtek 27. junija.