Šircelj, med drugim tudi neizvršni direktor državne družbe za upravljanje terjatev bank, t.i. slabe banke, je v današnji izjavi za medije ocenil, da je bila današnje odločitev delničarjev Nove Ljubljanske banke (NLB) glede na razmere v banki in širše v bančnem sistemu pričakovana.
Delničarji največje slovenske banke, med katerimi z več kot 90-odstotnim lastniškim deležem močno prevladuje država, so potrdili predlog Slovenske odškodninske družbe, po katerem so upravo v petih letih od današnje skupščine pooblastili za povečanje osnovnega kapitala za največ 500 milijonov evrov.
To je več od prvotnega predloga uprave in nadzornega sveta za dokapitalizacijo v višini 367,2 milijona evrov.
Praktično gotovo je, da bo dokapitalizacijo izpeljala država, še posebej v luči dejstva, da gre za del ukrepov za krepitev stabilnosti NLB, katerih del je tudi prenos sredstev na slabo banko.
Šircelj si močno želi, da bi bila tokratna dokapitalizacija zadnja s strani države in da ji bo sledilo izboljšanje upravljanja banke ter pozitivni poslovni rezultati v čim krajšem času. Šircelj prav tako upa, da se bo državni lastniški delež v bančnem sistemu postopno zniževal.
Glede imenovanja novega nadzornega sveta NLB je Šircelj izrazil upanje, da bo statutarno zmanjšanje števila nadzornikov z 11 na sedem omogočilo bolj učinkovito delo nadzornega organa banke.
Glede potrjenih imen novih nadzornikov pa ga je presenetilo in zmotilo le to, da med njimi ni mednarodnih strokovnjakov. Meni namreč, da dajo tujci delu nadzornega sveta drugačno noto in predvsem nevtralen pogled.
V nadzornem svetu bodo tako v novem mandatu sedeli direktor Združenja bank Slovenije, nekdanji guverner Banke Slovenije in nekdanji prvi mož Unicredit Banke Slovenija Arhar, Goran Katušin iz SID banke, Gorazd Podbevšek iz družbe RMG, Sergeja Slapničar iz ljubljanske ekonomske fakultete, Tit A. Erker iz podjetja BP, Miha Košak iz družbe VTB Capital in Uroš Ivanc iz Zavarovalnice Triglav.
Šircelj je še spomnil, da je danes potrjena dokapitalizacija povezana s prenosom sredstev na slabo banko. Povedal je, da postopki tečejo, kot rok za prenos prvega paketa terjatev in premoženja pa se še vedno lovi konec junija.
Na koncu je Šircelj izrazil upanje, da bo dokapitalizacijo, sanacijo slabih terjatev in izboljšanje upravljanja banke spremljalo tudi ugotavljanje odgovornosti za slabe odločitve iz preteklosti. Po njegovem mnenju so stvari jasne in je zato treba ugotoviti, kje je šlo za nestrokovno delo ali še kaj več.