Evropska komisija odobrila dokapitalizacijo NLB

"Na tej stopnji komisija dvomi, da načrt ustrezno obravnava vzroke za težave NLB in da predvideva zadostne zaščitne ukrepe za omejitev izkrivljanja konkurence, ki ga povzroča dodeljena državna pomoč. Začetek podrobnega pregleda zagotavlja zainteresiranim stranem možnost, da dajo svoje pripombe v zvezi s proučevanimi ukrepi, vendar ne vpliva na rezultat pregleda," so zapisali v komisiji.

Slovenija je priglasila načrte za izdajo pogojno zamenljivih obveznic v vrednosti 320 milijonov evrov in dokapitalizacijo z navadnim lastniškim kapitalom v višini 62,9 milijona evrov, da bi se kapitalski položaj NLB izboljšal, tako da bo banka izpolnjevala zahteve evropskega bančnega regulatorja Eba v zvezi s stresnimi testi. Doslej se je v skladu s sklepom na sredini skupščini NLB omenjalo 61 milijonov evrov navadnega lastniškega kapitala.

Komisija je pomoč ocenila na podlagi začasnih pravil, ki se uporabljajo za dokapitalizacije bank v času krize. Pri tem je ugotovila, da je ta ustrezna, potrebna in sorazmerna. Glede na to je komisija pomoč odobrila za obdobje šestih mesecev, tako da bosta NLB in Slovenija imeli dovolj časa za predložitev posodobljenega načrta prestrukturiranja, v katerem bo upoštevana ta dodatna državna pomoč.

Komisija je ob tem začela tudi podroben pregled načrta prestrukturiranja NLB, ki ga je morala Slovenija predložiti, potem ko je komisija odobrila lansko dokapitalizacijo. Komisija na podlagi razpoložljivih informacij dvomi, da bo banka zaradi predlaganih ukrepov postala uspešna brez nadaljnje državne podpore.

"Poleg tega ima komisija pomisleke, da bo lastni prispevek banke k stroškom prestrukturiranja zadostoval. Komisija mora tudi še preveriti, ali načrt predvideva ustrezne zaščitne ukrepe za omejitev izkrivljanja konkurence, ki bi ga povzročila državna pomoč," so zapisali.

Pri dokapitalizaciji največje slovenske banke se je minuli teden sicer nekoliko zapletlo. Potem ko so lastniki NLB v sredo potrdili dokapitalizacijo v višini 381 milijonov evrov, je druga največja lastnica banke, belgijska KBC, v petek sporočila, da ne bo sodelovala v dokapitalizaciji. V njej bi morala sicer sodelovati z lastniškim kapitalom v višini 61 milijonov evrov.

Na ministrstvu za finance so izrazili razočaranje nad odločitvijo KBC. Sredstva, ki bi jih morala zagotoviti belgijska banka, bosta zagotovila paradržavna sklada - Kapitalska družba in Slovenska odškodninska družba. "Pri tem bosta uporabila rezerve, ki so bile prav za takšne primere ustvarjene v preteklih letih. Tako v tem koraku ne bo potrebno dodatno zadolževanje niti se ne bo povečal javnofinančni primanjkljaj," so v petek zapisali na ministrstvu.

NLB bi morala količnik najbolj kakovostnega temeljnega kapitala (Core Tier 1) v skladu z zahtevami Banke Slovenije in evropskega regulatorja Eba do konca junija dvigniti na devet odstotkov. Sedaj je malenkost pod šestimi odstotki. Da lahko država NLB pomaga s 320-milijonskim hibridnim posojilom, se mora najbolj kakovosten temeljni kapital najprej dvigniti na sedem odstotkov, zato je prej potrebna dokapitalizacija z navadnim lastniškim kapitalom.