Poudarili so, da ima ta več vrst, pri njegovem širjenju oziroma preprečevanju pa imajo pomembno vlogo tudi mediji. Opozorili so tudi na vlogo novih medijev.
Odgovorna urednica informativnega in športnega programa POP TV Tjaša Slokar Kos je uvodoma poudarila, da ima populizem več pomenov, med katerimi je tudi ta, da prisluhneš ljudem, in ne elitam. Ena od vrst populizma pa je tudi, da obljubljaš tisto, česar ne moreš izpolniti, je dodala. Kot je še poudarila, je naloga medijev, da "populiste vedno vprašamo, kaj so želeli povedati in da dajo prave odgovore".
Tudi urednik oddaje Svet na Kanalu A Gregor Trebušak je poudaril pomen medijev. Izpostavil je, da ko se na njihovi televiziji odločijo za neko temo, preverijo novico in jo predstavijo takšno, kot je. Populizmu so po njegovih besedah vrata odprli predvsem novi mediji, kot sta Facebook in Twitter.
Družbena omrežja pa so populizem okrepila tudi po mnenju direktorice TV Slovenija Ljerke Bizilj, ki je dodala, da se je s tem znižala tudi raven komuniciranja. Ob tem se postavlja vprašanje, kje so ostale vrednote. Za populizem so po njenih besedah odgovorni tako politika kot mediji.
Klasični mediji so prišli v krizo, ko so dobili konkurenco v novih medijih, je menila tudi Slokar Kosova. Tedaj so se začeli zatekati tudi v populizem pri iskanju bralcev oziroma poslušalcev. Po njenih besedah pa je prav trenutna situacija populizma in lažnih novic priložnost za klasične medije da se spet dokažejo, da lahko klasični mediji osvetlijo dogodke takšne, kot so.
Odgovorni urednik revije Reporter Silvester Šurla je medtem poudaril, da populizem koristi mainstream oziroma klasičnim medijem. Njihovo vlogo pa vidi tudi pri ustvarjanju okolja za uspeh novih obrazov oziroma strank, ki nastanejo tik pred volitvami, kar je prav tako označil za populizem.
Trebušak je poudaril še, da se je populizem v Sloveniji pojavil tudi v času migrantske krize, pri čemer pa je treba ostati človeški. Slokar Kosova je ob tem dejala, da migrantska kriza ni bila povod za populizem, ampak da se je zgolj pojavila v času populizma.
Odgovorni urednik Reporterja je izpostavil, da so klasični mediji v času migrantske krize selekcionirali in cenzurirali nasprotno mnenje ter izkrivljali resnico. To pa je pri ljudeh povzročilo nasproten učinek in vzbudilo še dodaten strah.