Sestavljanje vlade: PS išče junaka, ki bi zamenjal Šušteršiča

V prostorih DZ so se že dopoldne nadaljevala usklajevanja o oblikovanju nove vlade. Mandatarka Alenka Bratušek se je tako sešla z ministroma DeSUS, ki opravljata tekoče posle, Karlom Erjavcem in Tomažem Gantarjem. Sama pogovorov ni komentirala, Erjavec pa je tudi z današnjega sestanka, kot je dejal medijem, odšel z dobrimi občutki.

Povedal je, da so potencialne koalicijske partnerice v glavnem že dogovorjene in da v DeSUS ne vidijo ne vsebinskih ne kadrovskih zadržkov za sodelovanje v koaliciji. Bosta pa o tem v torek razpravljala še izvršni odbor in svet stranke, je dejal.

Zgodaj popoldne se je nato sestala pogajalska skupina SD, vendar so bili njeni predstavniki z izjavami skopi. Predsednik SD Igor Lukšič je srečanje zapustil brez besed, vodja poslancev SD Janko Veber pa je pojasnil, da pogajanja potekajo. Po njegovem mnenju bodo v roku izpeljali vse, kar so načrtovali.

Vsebinsko Veber pogajanj ni komentiral, prav tako ni pojasnil, ali so potencialne partnerice že dogovorjene o ključnih prioritetah in ali lahko v petek pričakujemo že čistopis koalicijske pogodbe.

Potencialne koalicijske partnerice so nato pozno popoldne nadaljevale z vsebinskim delom koalicijskih usklajevanj. Pogajalci so se najprej pogovarjali o področju dela, družine, socialnih zadev in enakih možnosti ter področju kmetijstva in okolja.

Zvečer pa so potekala še usklajevanja za področje pravosodja in kulture, ki sta se jih iz vrst DL udeležila predsednik stranke Gregor Virant in nekdanji minister za pravosodje in javno upravo Senko Pličanič. Vsi udeleženci usklajevanj so bili redkobesedni in vsebine pogovorov niso razkrivali.

Pogajanja se bodo v petek dopoldne nadaljevala. Najprej naj bi potekala glede dela vlade na področju infrastrukture in notranjih zadev, zatem pa še za področje gospodarstva in šolstva. S tem naj bi potencialni vladni partnerji programski del usklajevanj tudi zaključili.

Tako je mogoče, da bo v petek popoldne na mizi že čistopis koalicijske pogodbe, ki pa jo bodo v prihodnjih dneh prečesali še organi posameznih strank. Po neuradnih informacijah so sicer v osnutku koalicijske pogodbe med drugim navedene že znane zaveze o zagonu gospodarstva, boju proti korupciji, debirokratizaciji, koalicijski partnerji naj bi se zavezali tudi k umiritvi razmer v državi in k spremembam referendumske ureditve.

Ostaja tudi sanacija bančnega sistema skozi zakon o slabi banki, ki se mu najverjetneje obeta kakšna sprememba. Prav tako vlada dopušča možnost dviga DDV. Stranke nove koalicije naj bi se tudi zavezale k ratifikaciji pristopne pogodbe Hrvaške v EU.

Bodo pa morale potencialne koalicijske partnerice v prihodnjih dneh dokončno doreči še listo kandidatov za ministre. Neuradno naj bi se že dogovorile, da bo PS pripadlo pet resorjev, SD in DL po trije resorji, DeSUS pa dva. V javnosti so že zaokrožila ugibanja o imenih posameznih ministrskih kandidatov, še največja neznanka pa ostajata kandidata za dva od ključnih resorjev. Gre za kandidata za ministra za finance, ki bi ga predlagala PS, ter kandidata za ministra za infrastrukturo in prostor, ki naj bi ga predlagala DL.

Koalicijska pogajanja je na novinarski konferenci po današnji seji vlade komentiral tudi premier, ki opravlja tekoče posle, Janez Janša. Strankam nastajajoče vladne koalicije je predlagal, naj "pohitijo, sicer nič od tega, kar predlagajo, ne bo ostalo njim", saj bo vse naredila že aktualna vlada.

"Razen tega, da se govori, da bo nova koalicija spreminjala ustavo v zvezi z referendumom, jaz pravzaprav ne vidim nobenega projekta, ki bi ga navajali," je poudaril. Kot pravi, se bolj govori o tem, kaj od tega, kar je bilo že narejeno v zadnjem letu, bodo porušili in česa ne bodo. Ob tem pa je izrazil upanje, da bo nova "vlada podrla čim manj reformnih korakov", ki jih je naredila njegova vlada.

O ustavnih spremembah glede referendumske ureditve je Janša dejal še, da to ne more biti projekt koalicije, saj je za spremembe potrebna dvotretjinska večina v parlamentu. Po njegovih besedah "ne ena ne druga koalicija tega ni imela oziroma ne bo imela", zato je potreben dogovor, ki gre preko tega in doseže vsaj 60 poslanskih glasov.

Dodal je, da bi bila ta sprememba sicer, glede na soglasje parlamentarnih strank, lahko sprejeta že na tej seji DZ, ki poteka. Spomnil je na nedavni pogovor prvakov strank pri predsedniku republike Borutu Pahorju, ko je bilo rečeno, da se bo šlo s to spremembo na februarsko sejo DZ. "To se ni zgodilo, ne vem, zakaj. Škoda, ker tega nismo naredili ta teden," je dodal.

Na prve korake nove vlade so se že odzvali tudi na vrhovnem državnem tožilstvu. Kot so zapisali, novela zakona o vladi vrača tožilsko organizacijo tja, kamor sodi in kjer je v zrelih in spoštovanih demokracijah že desetletja. Novela namreč določa, da se tožilstvo z notranjega ministrstva znova vrača pod pristojnost pravosodnega ministrstva.