Šefic: Slovenija ni dala soglasja za nov vlak s Hrvaške

Situacija je zdaj namreč obvladljiva, je dejal Šefic, a dodal, da si Hrvaška želi, da bi Slovenija dnevno sprejela 5000 ljudi. Vendar je na drugi strani Avstrija, ki po navedbah Šefica pravi, da ne more sprejeti več kot 1500 ljudi dnevno. Slovenija pa si po njegovih besedah ne more privoščiti večjega sprejemanja migrantov, kot je njihov odliv, saj bi to pomenilo, da bi jih v desetih dneh pri nas ostalo 35.000, "kar je nesprejemljivo".

Tudi za tako situacijo ima Slovenija sicer pripravljen scenarij, je zagotovil. Vendar bi to pomenilo, da ne bi mogli več govoriti o nemotenem delovanju države. Vsi napori so zato še vedno usmerjeni v popoln nadzor migracijskega toka. Ta cilj bodo poskušali zagotavljati tako s političnimi kot varnostnimi in drugimi aktivnostmi, je pojasnil.

Že od jutra so v stalnih stikih z avstrijsko in hrvaško stranjo, prav tako so se za nasvet obrnili na Evropsko komisijo. Seznanjeni so tudi s hrvaško namero, da migrante nastani na območju Zagreba, kar bi lahko pomenilo, da bi ti sami začeli prestopati mejo s Slovenijo. "Tudi to bomo omejevali in poskušali regulirati," je dejal Šefic in dodal, da bi bilo prav, da Hrvaška kot članica EU sledi osnovnim principom, ki so jim zavezane vse članice.

Naša država je sicer danes sprejela že 1800 ljudi, ki pa večinoma želijo čim prej v Avstrijo. Trenutno število migrantov, ki so v Sloveniji, se tako iz ure v uro spreminja. Ob 17. uri na Obrežju pričakujejo novih 300 ljudi, Slovenija pa ni dala soglasja za sprejem 1800 ljudi na vlaku iz Opatovca. Po neuradnih informacijah s hrvaške strani naj bi tretji vlak z begunci iz Tovarnika v Čakovec prispel okoli 23. ure.

V soboto so sicer sprejeli 500 ljudi več od predvidenega, ker so Avstrijci čez dan prevzeli 600 ljudi in so lahko v državo spustili tiste, ki so na mejni prehod Obrežje prišli zvečer, je razložil. Delo je v soboto po njegovem mnenju teklo uspešno, migrante so oskrbeli v celoti, postavljen sistem je uigran.

Številko 2500 sprejetih ljudi na dan bodo sicer po njegovih besedah odvisno od okoliščin lahko spremenili oziroma jo prilagodili ukrepom v drugih državah, toda zaenkrat pri njej vztrajajo.

Pobesedah Šefica je pomembno, da sta prihod in odhod migrantov uravnana in da ne moremo sprejeti neomejenega števila migrantov, če vnaprej vemo, da ti ne bodo mogli nadaljevati poti. "Tu bo morala tudi Hrvaška sprejeti določene ukrepe, verjetno tudi Srbija in Makedonija," je dejal Šefic. Po njegovem mnenju je ključno, da bi se v Grčiji vzpostavila ustrezen sprejem in registracija migrantov, da bi tiste, ki ne izpolnjujejo pogojev za mednarodno zaščito, vrnili, tiste, ki jih izpolnjujejo, pa bi v Evropi sprejele vse države po nekem solidarnostnem ključu.

Kot meni Šefic, spopadanje vsake države posebej z begunsko krizo glede na njene možnosti ni najbolj učinkovito, zato poskušajo spodbujati dialog za skupno evropsko rešitev.

V Sloveniji pa po njegovih besedah na operativni ravni poskušajo vse sprejemne in nastanitvene centre obremenjevati enakovredno. Za dober potek dela gre zahvala tako policiji kot civilni zaščiti in humanitarnim organizacijam, je še dejal.

Za zdaj je policija za delovanje ob begunskem valu angažirala 264 pripadnikov posebne policijske enote in 731 rednih policistov. "To je velika obremenitev za policijo," je poudaril.

Šefic je danes glede strukture prebežnikov lahko ponudil statistične podatke od sobote, ki zajemajo nekaj manj kot 2300 ljudi. Med njimi so večinoma ženske, mladoletnih je nekaj več kot 500. Povečini prihajajo iz Sirije, Pakistana, Afganistana in Iraka. Za zdaj so za mednarodno zaščito zaprosili štirje ljudje.

Pozitivnim ocenam Šefica glede dogajanja v soboto in danes se je pridružil tudi poveljnik civilne zaščite Srečko Šestan. Ob tem je sicer pojasnil, da se ponovno pojavljajo težave s hrano oziroma ostajanjem obrokov hrane in da bo treba v zvezi s tem v prihodnjih dneh nekaj storiti. Danes se je po njegovih besedah prvič pojavilo, da so prebežniki hrano zavračali, ker so želeli čim prej čez mejo v Avstrijo.

Slovenska vojska lahko sicer na dan pripravi do 6000 obrokov hrane, če bi jih potrebovali več, bi se vključil pogodbeni partner, je še navedel Šestan.

Migranti po njegovih besedah za sabo puščajo tudi velike količine odpadkov, kar predstavlja dodatne težave za prostovoljce, ki morajo prostore pripraviti za naslednje skupine. To bodo skušali odpraviti tako, da jih bodo pozvali k temu, da odpadke za seboj pospravijo na za to določena mesta.

Šestan je obenem izpostavil tudi obremenjenost ljudi na terenu, čeprav so tam nekaj več kot en dan, vendar se zdaj pretežno vse delo osredotoča na en center, in sicer v Šentilju. Kot je napovedal, bodo imeli tudi v zvezi s tem v ponedeljek več operativnih sestankov, med drugim tudi s predstavniki Slovenske filantropije, s katerimi se bodo poskušali dogovoriti o sodelovanju njihovih prostovoljcev pri pomoči Rdečemu križu in Karitas.