Glede zaposlitve konkretne uslužbenke na Slovenski obveščevalno-varnostni agenciji (Sova) je med drugim dejal, da je niso zaposlili prek javnega razpisa, kot je to po novem v navadi, "ker je do te zaposlitve prišlo, preden smo uvedli nova pravila".
Zatrdil je, da pred njeno zaposlitvijo o njej ni govoril s predsednikom vlade ali njegovim svetovalcem za nacionalno varnost Damirjem Črnčecem.
Na polemiko o pristojnosti parlamentarne komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb (Knovs) je dejal, da je odvetniška pisarna Vrtačnik, ki je pripravila mnenje za predsednika Knovsa Mateja Tonina, povsem spregledala 13. člen zakona o parlamentarnem nadzoru obveščevalnih in varnostnih služb, iz katerega izhaja, da imajo državni organi samo tiste pristojnosti, ki jim jih izrecno določa zakon.
Pojasnil je, da inšpektorat lahko vpogleda v kadrovske mape, podobno kot lahko računsko sodišče preverja uporabo posebnih sredstev, ne more pa tega preverjati parlamentarna nadzorna komisija. "Vsak ima svojo pristojnost in poanta nadzora je ravno v tem, da je ta razdeljen na več institucij".
O uhajanju podatkov v javnost je izpostavil, da so se informacije, o katerih so razpravljali na sejah Knovsa, večkrat pojavili v javnosti.
V aferi je bilo razkrito ime uslužbenke, in vprašanje je, pravi Kozmelj, ali bo sploh še lahko delala pri Sovi. Ob tem je izrazil bojazen, da je mogoče na tak način obstoječi institut parlamentarnega nadzora zlorabljati.
Konkretno ga skrbi možnost izdaje informacij s tem pa omejevanja razkrivanja ekstremističnih skupin. "Če bomo mi opravljali svoje delo dobro, bomo prišli do pomembnih ugotovitev, relevantnih tudi za nacionalno varnost in hkrati tudi nevarnih za del politike," je opozoril.
Spomnil je na predlog o krepitvi pooblastil Sove, ki je bil umaknjen iz resolucije o nacionalni varnosti. "Nekdo je očitno želel preprečiti, da bi poostrili boj proti ekstremizmom," je dejal in dodal, da ne ve "ali je bilo zgolj naključje", da je bil prav član Knovsa tisti, ki je predlagal izbris teh določb. Šlo je za poslanca SDS Žana Mahniča, ki je po Kozmeljevih besedah hkrati nasprotoval tudi uvedbi strokovnega nadzora.
Ob tem je dejal, da poslanci nimajo ustreznih strokovnih znanj za vsa področja delovanja Sove. "To ni noben nadzor, če mi parlamentarni komisiji odpremo vrata v prostor, kjer potem vidijo naprave," je navedel.
Glede pooblastil je dodal še, da ima Sova v primerjavi z ostalimi službami v Evropi zelo okrnjen mandat. Že zdaj lahko sicer pridobiva podatke o slovenskih državljanih, če pri zadevi obstaja povezava s tujino. "Če recimo Janez sodeluje z Istvanom iz Madžarske in če sumimo, da pripravljata dejanje nasilnega ekstremizma ali teroristični napad, lahko na primeru delamo. Če pa Janez pripravlja teroristični napad skupaj z drugim državljanom Slovenije, o primeru ne moremo zbirati informacij," je ponazoril.
Glede varovanja gospodarskih interesov države je glede prodaje Mercatorja zadolženemu Agrokorju in Adrie Airways špekulativnemu nemškemu skladu dejal, da je Sova "v obeh navedenih zadevah sproti in ažurno, z vsemi zmogljivostmi, ki so nam na voljo, posredovala odločevalcem vse relevantne informacije".
Glede prisluhov v arbitražni aferi pa ga skrbi, "da nekateri subjekti v Sloveniji po naročilu in zelo verjetno za plačilo iz tujine delujejo proti interesom države".
Kozmelj je sicer postal direktor v času večmesečne stavke. Kot pravi, je bilo razlogov zanjo več, med njimi neupoštevanje agencije.