Revija Reporter
Slovenija

Šef Šarčevih poslancev Golubović zanika, da bi bili poslanci LMŠ v parlamentu izgubljeni

STA

14. jul. 2018 6:28 Osveženo: 6:31 / 14. 7. 2018

Deli na:

Po mnenju vodje poslanske skupine LMŠ Braneta Golubovića so njihovi poslanci, ki za razliko od njega samega prvič sedijo v poslanskih klopeh, mnoge pozitivno presenetili, saj so bili aktivni že na prvih sejah delovnih teles in DZ in niso bili izgubljeni. Med njimi vidi tudi potencialne kandidate za ministre in državne sekretarje v novi vladi.

"Tistim kolegom, ki so prišli iz gospodarstva, je način dela v politiki malo tuj. V gospodarstvu se detektira problem, gre takoj iskati rešitev in potem zelo hitro ukrepa. V državnem zboru pa so neki postopki, ki se jih moraš držati," je glede prvih vtisov članov svoje poslanske skupine dejal Golubović. Obenem pa je poudaril, da v skupini potrebujejo tudi tiste iz gospodarstva. "Zato da nas, ki ne prihajamo iz gospodarstva, včasih malo potisnejo naprej, da se kaj hitreje odloči," je pojasnil.

V poslanski skupini so si po njegovih navedbah že razdelili pokrivanje nekaterih najbolj aktualnih področij, kot so zdravstvo, arbitraža, NLB in gospodarstvo, o drugih se bodo še dogovorili.

Kot je pojasnil, so se spoznali v volilni kampanji, nekoliko bolj pa tudi v zadnjem mesecu po izvolitvi. "Moj način vodenja je tak, da se zelo odkrito pogovarjamo in da tisto, o čemer se pogovarjamo, ostane znotraj našega kroga, tisto, za kar se odločimo, pa tudi navzven zagovarjamo," je dejal.

"Ne dvomim v nobenega od njih," je zatrdil o svoji ekipi, obenem pa pojasnil, da so med njimi različni karakterji in da je pomembno predvsem to, da se med njimi vzpostavlja zaupanje. "Najprej je potrebno zaupanje, šele potem pride sodelovanje," je poudaril.

O razliki med poslansko skupino LMŠ in nekdanjo poslansko skupino PS, katere član je bil in ki je razpadla, je Golubović dejal, da je bila poslanska skupina PS večja in da je bil tudi način vodenja drugačen. "Tudi naš predsednik ima to filozofijo, da se je treba pogovoriti, izmenjati mnenja. Mogoče se bo kdaj znotraj tudi povzdignil glas, ampak ko gremo ven, smo enotni," je pojasnil.

Vodja poslanske skupine stranke, pod okriljem katere potekajo tudi pogajanja šesterice strank o oblikovanju vladne koalicije, si želi, da bi poslanska skupina sooblikovala rešitve, ne pa da zgolj sprejemala tisto, kar pride z vlade. Na vprašanje, ali se pripravljajo na oba scenarija, torej da bo LMŠ koalicijska ali pa opozicijska poslanska skupina, je odgovoril, da v tem trenutku razmišljajo "samo o tem, da se vzpostavi stabilna vlada, ki bo gledala naprej in se soočala z izzivi, ki nas čakajo in niso enostavni".

Med ključnimi izzivi tokratnega mandata je Golubović navedel izziv dolgožive družbe zaradi demografskih trendov, v sklopu katerih so tudi trg dela, pokojninska reforma, skrb za starejše, zdravstvena reforma in ukrepi za osamosvojitev mladih. Prav tako je po Golubovićevih besedah izziv hiter tehnološki razvoj, kar zahteva od nas prilagoditev zakonodaje novim tehnologijam in poslovnim modelom, razbremenitev plač visoko usposobljenih kadrov, pri čemer pa ne smemo pozabiti na tiste z najnižjimi. Soočiti se je treba tudi s pomanjkanjem delovne sile na različnih področjih in se pogovoriti o ekonomskih migrantih, je prepričan.

Izzivi so tudi, kako zagotoviti stabilnost javnih financ, zmanjševati javni dolg in s tem ne ogroziti socialnega modela naše države, je naštel in poudaril, da socialne države ni brez močnega gospodarstva.

Obenem je omenil tudi željo LMŠ, da se spremeni volilni sistem, da se uvede preferenčni glas in ukinejo okraji, za kar je v DZ potrebna dvotretjinska večina. Kot je napovedal Golubović, bodo pogovor o tem predlagali vsem poslanskim skupinam, če dogovora o tem ne bo, pa bodo šli naprej. "Ustavo je vedno težko spremeniti, tudi če je manj strank v parlamentu," je še dodal.

Želi si, da bi imele čim manj dela preiskovalne komisije, na katerih se ugotavlja politična odgovornost, in da bi svoje delo opravili drugi organi, kot so policija, tožilstvo in sodstvo.

V poslanski skupini LMŠ tudi zagovarjajo, da bi parlament sprejel etični kodeks, a je po Golubovićevih besedah to odvisno od ostalih poslanskih skupin. "Ko je poslanec izvoljen, ga ne more nihče omejevati pri njegovem delu," je ugotavljal.

Kot možno sankcijo za tiste, ki ne delujejo v skladu s splošnimi etičnimi normami, pa vidi odločitev DZ, da teh poslancev denimo ne izvoli na vodilne funkcije ali imenuje v delegacije za obisk v tujini. "Omejiti pa mu mandata ne moremo in tako je prav. To lahko stori samo sodišče z obsodbo na zaporno kazen šestih mesecev ali več," je dodal.

V poslanskih razpravah si želi čim manj sovražnega govora, pa tudi, da bi se parlamentarci znali poslušati in tudi slišati ter iskati skupne rešitve. "Sovražni govor pride, ko ne iščemo rešitev," je prepričan.

Po njegovih besedah so se v poslanski skupini dogovorili, da bodo spoštljivi do vseh, odgovorni do poslanske skupine, do države in do dela, ki ga opravljajo. "Konec koncev smo ogledalo ljudi, ki so nas izvolili, in na nek način ogledalo Slovenije," je pripomnil.