Kako si lahko Bojan Požar za svoje razkošno življenje izposoja denar iz podjetja v hčerkini lasti? To so odgovori Finančne uprave

Lastnica družbe Lanaka Media je njegova hči Maša Požar. V lasti družbe pa sta tudi njegovo stanovanje na Hacquetovi ulici v Ljubljani in hiša v Hočah pri Mariboru. Po podatkih Ajpesa je imela Lanaka Media lani 417.188 evrov prihodkov od prodaje, čistega dobička je imela 167.227 evrov, bilančnega dobička pa dober milijon (1.137.528) evrov.

Lani je imela 29.509 evrov stroškov dela in enega zaposlenega. Poleg stroškov pokojninskih zavarovanju, drugih socialnih zavarovanj in drugih stroškov dela, je imela družba 22.232 evrov stroškov za plače, kar pomeni bruto plače, ki jih je Požar prejel na letni ravni. To pomeni 1852 evrov na mesec oziroma med 1100 in 1200 evrov neto.

Družba je lani prikazala 933.109 evrov kratkoročnih posojil, leto prej pa 966.907 evrov. Davčni strokovnjaki, s katerimi smo se pogovarjali, so prepričani, da obstaja utemeljeni sum, da si dana posojila Lanake Medie v resnici izposoja Bojan Požar. Ker gre za visoke vsote posojil, bi morala biti na to pozorna Finančna uprava in preveriti, komu jih je družba posodila. Še posebej, če jih je Požarju, ker gre za povezane osebe (podjetje direktorju, hči očetu), to zagotovo ni poslovni razlog.

Iz posojila bi moralo biti razvidno obdobje, do katerega ga je treba vrniti, obrestna mera in s čim je bilo zavarovano. Davčni inšpektor bi moral preveriti, ali je posojilojemalec sposoben posojilo vrniti v doglednem času, npr. v letu dni. Če si nekdo izposodi 100.000 evrov, jih bo težko vrnil ob plači 1000 ali 2000 evrov, razen če ima na računu denimo 50.000 evrov prihrankov. V kolikor bi davčni inšpektor presodil, da posojila ni možno vrniti, bi ga lahko obdavčil kot nenapovedani dohodek, kar je približno polovica posojila.

Finančno upravo smo zato vprašali, pod katerimi pogoji si lahko fizična oseba izposoja denar od podjetja, katerega zakoniti zastopnik je; kako na to vpliva dejstvo, da gre za družinskega člana posojilodajalke; v katerih primerih davčni organ presodi, da gre za prikrito izplačilo dohodka in odredi plačilo dodatnega davka; ter kakšne dokaze mora predložiti posojilojemalec, da ne gre za nedovoljeno ravnanje. Naša vprašanja in odgovore Finančne uprave objavljamo v nadaljevanju.

Pod kakšnimi pogoji si lahko fizična oseba izposoja denar od podjetja, katerega zakoniti zastopnik je?

Samo vsebino in namen posojilne pogodbe določa Obligacijski zakonik - OZ v členih 569. do 578. Posojilna pogodba je pogodba, s katero se posojilodajalec zavezuje, da bo posojilojemalcu izročil določen znesek denarja (ali določeno količino drugih nadomestnih stvari), posojilojemalec pa se zavezuje, da mu bo po določenem času vrnil enak znesek denarja (oziroma enako količino stvari iste vrste in kakovosti). Gre za pogodbeni odnos med posojilodajalcem in posojilojemalcem.

Z vidika obdavčitve po Zakonu o dohodnini – ZDoh-2 so s 15. členom ZDoh-2 z dohodnino obdavčeni dohodki fizične osebe, ki so bili pridobljeni oziroma doseženi v davčnem letu, ki je enako koledarskemu letu. Pri tem so dohodki vsi dohodki in dobički, ne glede na vrsto, če ni s tem zakonom drugače določeno. Za dohodek po tem zakonu se šteje vsako izplačilo oziroma prejem dohodka, ne glede na obliko, v kateri je izplačan oziroma prejet. Dohodek, prejet v naravi, se določi na podlagi primerljive tržne cene, če ni z zakonom drugače določeno. Metode za določanje primerljive tržne cene so določene z ZDDPO-2. Dohodek je pridobljen oziroma dosežen v davčnem letu, v katerem je prejet, če ni s tem zakonom drugače določeno. Šteje se, da je dohodek prejet, ko je izplačan fizični osebi ali je kako drugače dan na razpolago fizični osebi.

Ali in kako vpliva na to dejstvo, da posojilojemalec ni lastnik pravne osebe, posojilodajalke, ampak je to njegov ožji družinski član (1. koleno)?

Ne glede na to, da posojilojemalec ni neposredni lastnik pravne osebe, posojilodajalca, ampak je to ožji družinski član, slednje ne vpliva na davčno obravnavo doseženega dohodka iz naslova obresti, saj se družinski član šteje za povezano osebo.

Če gre za posojila večjih vrednosti, v katerih primerih davčni organ presodi, da gre za prikrito izplačilo dobička in odredi plačilo dodatnega davka?

V tovrstnih primerih se v davčnih inšpekcijskih nadzorih najpogosteje ugotavlja ali je že potekel rok vračila posojila, ali je posojilo bilo vrnjeno, oziroma ali se vrača obročno. Če ni bilo vrnjeno ali se ne vrača obročno, se ugotavlja, zakaj ni bilo vrnjeno. V primeru, če posojilo ni bilo vrnjeno in posojilojemalec tudi ne namerava vrniti posojilo, se znesek nevrnjenega posojila šteje za dohodek posojilojemalca.

Res je, da zavezanci lahko v skladu z ustaljeno sodno prakso sklepajo vse pravne posle, ki niso prepovedani (tudi prejmejo posojila večjih vrednosti), pri čemer jih lahko vodijo tudi davčni premisleki. Sporno pa je, kadar zavezanci sklepajo posle ali več medsebojnih povezanih poslov, ki ne sledijo nobenemu samostojnemu gospodarskemu cilju, razen pridobitvi davčne ugodnosti, ki je brez tovrstnih poslov ne bi bilo mogoče doseči. Pri tem je pridobitev davčne ugodnosti v nasprotju z namenom davčnih predpisov, ko je hkrati na podlagi objektivnih okoliščin primera razvidno, da je pridobitev ugodnosti glavni, bistveni cilj zavezancev. V primeru ugotovitev tovrstnih izogibanj oziroma zlorabi davčnih predpisov se šteje, da je nastala davčna obveznost, kakršna bi nastala ob upoštevanju razmerij, nastalih na podlagi gospodarskih razlogov. V konkretnem primeru posojil večjih vrednosti se v primeru ugotovljenega nevračila lahko šteje oziroma šteje za prikrito izplačilo dobička, v kolikor gre za posojilo, ki je bilo dana družbeniku. V kolikor pa je bilo posojilo dano zaposleni osebi, se v tem primeru nevrnjeno posojilo šteje za drugi dohodek iz delovnega razmerja, v primeru, da pa gre za osebo, ki ni družbenik in ni zaposlena pri posojilodajalcu, pa se nevrnjeno posojilo šteje za drugi dohodek.

Kako lahko posojilojemalec, ki je hkrati zakoniti zastopnik posojilodajalca, dokaže, da ne gre za nedovoljeno ravnanje? Kakšne dokaze mora predložiti?

To lahko dokaže s tem, da je vrnil posojilo ali pa ga odplačuje obročno. Dokaz so nakazila, to je vračilo celotnega posojila, oziroma plačila obrokov.