Petkova odredba je le zadnje v nizu dejanj, zaradi katerih je delovanje senata Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) omejeno do te mere, da ta ne more več ustrezno delovati, je Sedlarjeva zapisala v pismu, naslovljenem tudi na premierja Mira Cerarja, predsednika mandatno-volilne komisije DZ Mitjo Horvata in ministra za javno upravo Borisa Koprivnikarja.
Po njenih navedbah je sistematičnih povračilnih ukrepov, ki jih dojema kot mobing in onemogočanje njenega delovanja, deležna vse od oktobra lani, ko je prvič javno opozorila na sume nepravilnosti. Zdaj pa so se razmere zaostrile do te mere, da delo senata v trenutnih okoliščinah ni več mogoče, je pojasnila.
Ob tem je izpostavila primer "morebitnega političnega delovanja" predsednika Štefaneca. Ta naj bi po navedbah Sedlarjeve skušal ustaviti ali vsaj omejiti postopke KPK v zvezi z eno od družb, ki jo je ustanovila država. Kot navaja namestnica, je KPK v zvezi z nadzorovanjem postopkov v navedeni družbi praktično "blokirana", uslužbenci pa naj bi se morali pred Štefanecem zagovarjati, zakaj izvajajo postopke.
Sedlarjeva še opozarja, da je v minulem letu KPK zapustilo nesorazmerno veliko uslužbencev, nekaj pa da jih namerava oditi v kratkem.
Predsednika republike Sedlarjeva iz vseh naštetih razlogov prosi, naj izrazi svoje stališče glede aktualnega stanja in namen po čim prejšnji vzpostavitvi normalnih razmer za delo na KPK. Kot je navedla, načelno sicer razume argument, da se predsednik republike ne želi vmešavati v delo komisije zaradi vzdrževanja njene neodvisnosti. Vendar pa se zaradi trenutnega načina vodenja institucije po njenem mnenju poraja utemeljen dvom, ali je ta institucija pod njegovim vodstvom res še neodvisna.