Predsednik komisije mora biti slovenski državljan in imeti najmanj izobrazbo, ki ustreza študijskim programom druge stopnje najmanj deset let delovnih izkušenj pri opravljanju nalog, za katere je zahtevana ta izobrazba, ter ne sme biti pravnomočno obsojen na kazen zapora.
"Predsednik mora biti oseba, za katero je na podlagi dosedanjega dela, ravnanja ali vedenja možno utemeljeno sklepati, da bo funkcijo v komisiji opravljal zakonito in v skladu s pravili stroke," je še zapisano v razpisu.
Predsednik komisije je imenovan za dobo šestih let. Predsednika KPK imenuje predsednik republike izmed kandidatov, ki mu jih posreduje izbirna komisija.
Izbirna komisija za novo vodstvo KPK Pahorju po prvem razpisu ni predlagala nobenega kandidata v imenovanje za predsednika KPK. Zato je moral postopek ponoviti. Je pa za dva namestnika predsednika KPK komisija predlagala šest kandidatov, in sicer Jurija Fermeta, Jožefa Kovača, Uroša Novaka, Darka Stareta, Jožico Vavpotič Srakar in Almo Maruško Sedlar.
Izbirna komisija je tudi ugotovila, da je od 55 kandidatov, kolikor se jih je potegovalo za funkcijo v novem ožjem vodstvu KPK, 35 kandidatov izpolnjevalo pogoje, so sporočili s Pahorjevega urada.
Ob ponovljenem razpisu za predsednika KPK se ponavlja tudi postopek za sestavo izbirne komisije. Komisija, ki jo je vodila ob prvem razpisu vodila Polona Kovač, je namreč svoje delo končala v ponedeljek zvečer in s tem zaključila svoj mandat. Lahko pa se predstavniki treh vej oblasti in nevladnih organizacij odločijo, da v novo izbirno komisijo imenujejo iste člane.
Pahor in Kovačeva sta se sicer strinjala, da bi bilo po koncu dela izbirne komisije na prošnjo predsednika republike smiselno, da se prihodnji teden sestanejo in pogovorijo o njihovem delu ter ugotovitvah.
Novo vodstvo KPK Pahor sicer išče, ker so dosedanji predsednik komisije Goran Klemenčič ter njegova namestnika Rok Praprotnik in Liljana Selinšek konec novembra lani nepreklicno odstopili. Kot so pojasnili, so se tako odločili iz protesta.