SDS zaradi nizke udeležbe predlaga uvedbo kvoruma na predsedniških volitvah

Predsednik republike bi po njihovem mnenju moral biti izvoljen z večino glasov pod pogojem, da bo zanj glasovala najmanj petina vseh volivcev, je na današnji novinarski konferenci pojasnil poslanec SDS Branko Grims.

V SDS so zaskrbljeni zaradi nizke volilne udeležbe, ki je bila med najnižjimi v zgodovini in najnižja v katerem koli prvem krogu volitev doslej. Po Grimsovih besedah vse kaže, da bo v nedeljo v drugem krogu udeležba še nižja, tak trend pa se odraža že kar nekaj časa. "To pod vprašaj postavlja legitimiteto izvoljenih kandidatov," je opozoril poslanec.

Zato so v stranki vložili pobudo za začetek postopka za spremembo člena ustave, ki ureja predsedniške volitve, z osnutkom ustavnega zakona. SDS tako predlaga, da bi predsednik republike bil izvoljen z večino veljavnih glasov, a pod pogojev, da bo zanj glasovala najmanj petina vseh volivcev. Takšen kvorum velja tudi za veljavnost odločitve na referendumu.

"Predsednik republike si zasluži najmanj enako legitimiteto, kot je določen prag za zavrnitev posameznega zakona na referendumu. S tem dajemo tej funkciji tisto težo, ki jo zagotovo zasluži, če je voljena neposredno, in opozarjamo na dejstvo, da je treba vsakokratne volitve vzeti z vso resnostjo," je prepričan Grims.

Nekatere države imajo po njegovih navedbah na predsedniških volitvah mnogo višji prag, v SDS pa so sledili ustavnemu določilu za referendumski kvorum. Ob tem je Grims opozoril, da tudi na državnozborskih volitvah velja določen prag, ki ga morajo stranke preseči za vstop v DZ.

Predsedniška funkcija ima zagotovo veliko težo, ki pa ji ustrezno legitimnost da šele ustrezna udeležba na volitvah. To bi zagotovo povečalo tudi zaupanje v institucije sistema. V SDS so še prepričani, da bi kvorumsko določilo zelo pozitivno vplivalo na volilno udeležbo.

Če kvorum ob ponovnem glasovanju ne bi bil dosežen, bi bil po Grimsovih besedah v najkrajšem možnem roku potreben ponoven razpis volitev. Zato tudi z ustreznim ustavnim zakonom predvidevajo, da bi bile volitve za predsednika republike opravljene najmanj pol leta pred iztekom mandata.

"Če pa ta možnost ne bo sprejeta, bo glede na usihajočo udeležbo in na usihajoč ugled te funkcije veljalo razmisliti, da bi podobno kot v nekaterih evropskih državah predsednika republike volili v DZ z ustrezno kvalificirano večino," je napovedal Grims. Ta bi po njegovi oceni morala biti najmanj dvotretjinska večina vseh poslancev.

Na večer prvega kroga predsedniških volitev predsednik SDS Janez Janša v odzivu ni želel napovedati morebitne podpore Borutu Pahorju ali Marjanu Šarcu v drugem krogu volitev. "Smo pa v zagati. V demokraciji je zelo težko reči, ne pojdite na volitve, ker ni izbire, smo pa zdaj blizu tega," je takrat ocenil. Po njegovi takratni napovedi bo udeležba v nedeljo zelo nizka in bo novi predsednik izvoljen z manj kot 25 ali celo manj kot 20 odstotki glasov vseh volivcev.