V največji opozicijski stranki so si oddahnili, saj so še prejšnji teden panično pozivali ljudi k podpisovanju obrazcev za vse tri referendume (o zakonu o vladi, zakonu o RTVS in zakonu o dolgotrajni oskrbi).
V petek je zaokrožila novica, da imajo zbranih okoli 30.000 podpisov, teden prej so poročali o 20.000 zbranih podpisih, zato so v prejšnjem tednu zelo zavihali rokave in pozivali ljudi, naj obiščejo upravno enoto in overovijo obrazce s svojim podpisom.
Če so torej zbrali najmanj 40.000 overjenih podpisov za vse tri referendume, imajo čas še en teden, da jih preštejejo in jih izročijo predsednici državnega zbora. Nato mora državni zbor v sedmih dneh razpisati referendum(e), vendar najprej v 30 dneh od dneva razpisa in najpozneje v 45 dneh oziroma v enem letu, če se tako odloči dve tretjini navzočih poslancev.
Če so torej zbrali najmanj 40.000 overjenih podpisov za vse tri referendume, imajo čas še en teden, da jih preštejejo in jih izročijo predsednici državnega zbora
Glede na rokovnik bi lahko bili referendumi najprej 13. novembra, skupaj z drugim krogom predsedniških volitev. Drugi možni datum je 20. novembra, ko bo prvi krog lokalnih volitev; tretji možni datum pa je 27. novembra, ko ni volitev.
Po izračunu Državne volilne komisije bo nas referendum, če bo izveden ločeno od volitev, stal okoli 4,8 milijona evrov. Če bo potekal hkrati z državnimi (predsedniškimi) volitvami, bi bili skupni stroški 5,7 milijona evrov, pri čemer je treba povedati, da bomo za drugi krog (brez referenduma) odšteli 3,2 milijona evrov.
Če pa bi referendum izvedli skupaj z lokalnimi volitvami, pa bi bili prihranki neznatni, saj so za lokalne volitve zadolžene občinske volilne komisije (in občinski proračuni), za referendume pa okrajne volilne komisije (in državni proračun). Pred štirimi leti smo za lokalne volitve odšteli skupno 6,5 milijona evrov.
