SDS opozarja na omejevanje pravice do svobode izražanja

Čehovin (PS) je v dopisu poslanski skupini SDS pojasnil, da je zahtevo za nujno sejo odbora in predlagane sklepe posredoval parlamentarni zakonodajno-pravni službi (ZPS). Ta ugotavlja, da vsebina zahteve predstavlja konkretno zahtevo, ki se vodi pred pristojnim organom zoper konkretno osebo. Po mnenju ZPS pa državni zbor in njegova delovna telesa ne morejo obravnavati in sprejemati odločitev, ki so v izključni pristojnosti drugih vej oblasti oziroma drugih državnih organov.

"Glede na to, da bi obravnava vaše zahteve lahko bila ustavno sporno vmešavanje v področje dela drugega državnega organa, nujne seje odbora s predlagano točko dnevnega reda ne bom sklical," je zapisal Čehovin.

Poslanec SDS Tomaž Lisec pa v izjavi za javnost nasprotno meni, da je delovanje predsednika odbora v nasprotju z ustavno pravico do svobode izražanja. Ta očitno ni zaželena v DZ, ki mu mnogi pravijo "hram demokracije", dodaja Lisec.

Kot pojasnjuje, so v SDS zahtevali nujno sejo odbora zaradi poskusov omejevanja ustavne pravice do svobode izražanja in zlorabe policijskih pooblastil pri izvrševanju pravice do svobode izražanja. Podlaga za sklic seje pa je bilo več predlogov za pregon zaradi suma storitve kaznivega dejanja žaljive obdolžitve, ki jih je podala Komisija za preprečevanje korupcije (KPK).

Poslanci SDS so po njegovih navedbah tako želeli, da se odbor v okviru svojih pristojnosti in na podlagi razpoložljivih podatkov seznani s pomisleki o policijski preiskavi zoper vidnega člana SDS Franceta Cukjatija. Prav tako so želeli spregovoriti o tem, da bi morali organi v sestavi ministrstva dosledno spoštovati z zakonom določena pravila in načela pri pregonu kaznivih dejanj, je med drugim pojasnil Lisec.

Po mnenju SDS gre namreč predvsem za "ustrahovanje posameznikov v opomin celotni družbi, da kritika trenutno vladajočih elit ni dovoljena, nestrinjanje z oblastjo pa se kaznuje".

Kot piše poslanec, v SDS ne pristajajo na politiko ustrahovanja in onemogočanja svobode izražanje, zato so zahtevo za obravnavo te problematike zdaj naslovili na predsednico komisije za peticije ter za človekove pravice in enake možnosti Evo Irgl (SDS), kjer pričakujejo "več posluha za opozarjanje na teptanje ustavnih načel".