SDS: Naj zaupamo Pahorju ali Žbogarju?

Slovenska vlada se ne zna uskladiti o uradnem stališču Slovenije glede prizadevanj Palestincev za priznanje neodvisne države v ZN, opozarjajo v SDS. Premier Borut Pahor in zunanji minister Samuel Žbogar sta med uradnimi obiski tujine izražala zelo različna in osebna stališča o palestinski državnosti: Pahor je nasprotoval palestinski želji, da jeseni v ZN zahteva priznanje neodvisnosti, medtem ko je Žbogar mesec dni pred izrazil svoje stališče, da je čas, da se začne razmišljati o priznanju Palestine.

Izjavo SDS objavljamo v celoti:

NOV RAZKOL V SLOVENSKI VLADI - TOKRAT V ZVEZI Z ZUNANJO POLITIKO

Komu je mogoče zaupati? Predsedniku vlade Borutu Pahorju ali zunanjemu ministru Samuelu Žbogarju? Najbrž nobenemu.

27. julija 2011 je, kot je poročala STA, Borut Pahor med uradnim obiskom v Izraelu dejal, da »si ne želi, da bi palestinske oblasti jeseni v ZN iskale priznanje enostransko razglašene neodvisnosti, saj bi to po njegovem mnenju dodatno zamajalo zaupanje med Izraelci in Palestinci in tako še otežilo iskanje sporazumne rešitve za 'problem vseh problemov'«. Pahor je dodal, da bi takšno ravnanje Palestincev - po njegovem osebnem mnenju - še dodatno otežilo napore za ponoven zagon neposrednih pogajanj med stranema.

Dober mesec prej, natančneje14. junija, je Samuel Žbogar med uradnim obiskov v New Yorku, kjer je lobiral za nestalno članstvo Slovenije v Varnostnem svetu ZN, dejal: »Jaz ne morem govoriti v imenu Slovenije, sam pa mislim, da je verjetno že čas, da začnemo stopati v tej smeri. Da je verjetno trenutek, ko moramo začeti resno razmišljati in začeti prve korake do priznanja Palestine. To je moje stališče.«

V Slovenski demokratski stranki smo ob teh stališčih dvakrat začudeni: prvič zato, ker je nenavadno, da predsednik vlade in zunanji minister na uradnih potovanjih v tujini dajeta izjave v osebnem imenu, saj sta oba tam zastopala vlado in je jasno, da bodo sogovorniki njune izjave upoštevali kot stališče slovenske vlade. Pahor in Žbogar sta namreč govorila z novinarji. Drugič pa smo začudeni, ker bi upravičeno pričakovali, da predsednik vlade in zunanji minister predhodno uskladita stališči o tako pomembnem vprašanju, za katero vsi vemo, da že desetletja močno vpliva na mir v svetu. Iz »osebnih« stališč Boruta Pahorja bi lahko razbrali, da je Slovenija proti priznanju Palestine na jesenskem zasedanju generalne skupščine ZN, iz besed zunanjega ministra pa lahko, nasprotno, sklepamo, da je za Slovenijo napočil čas priznanja Palestine ne glede na take ali drugačne odločitve Evropske unije.

Slovenska ustava in zakonodaja dajeta vladi in Državnemu zboru pooblastila na področju zunanje politike; Slovenska demokratska stranka zato upravičeno pričakuje, da bo vlada pred glasovanjem v Združenih narodih predstavila svoja uradna (in ne osebna) stališča glede priznanja Palestine in bo Državni zbor o tem lahko odločal.

V SDS ocenjujemo, da je bila neprimerna in nedostojna Pahorjeva primerjava med palestinsko-izraelskim vprašanjem in slovensko-hrvaškim arbitražnim sporazumom. To primerjavo je predsednik vlade izrekel med obiskom v Izraelu, ko je dejal: »Pozitivno referiranje na rešitev nekega spora, v katerem smo bili udeleženi, je velika reklama.«

Mednarodnih odnosov namreč ni mogoče obravnavati z besediščem, ki je v navadi med trgovci in oglaševalci. Primerjava slovensko-hrvaškega mejnega vprašanja, ki je za Slovenijo seveda zelo pomembno, z izraelsko-palestinskimi odnosi, ki so v desetletjih terjali na tisoče človeških življenj in so še vedno žarišče nestabilnosti v svetu, je nespodobna in žaljiva glede na mnoge žrtve bližnjevzhodnih spopadov.  

Odbor Strokovnega sveta SDS za zunanje in evropske zadeve