SDS in NSi za zaostritev zakona o mednarodni zaščiti in azilne zakonodaje

V državni zbor prihaja predlog novega zakona o mednarodni zaščiti

Odbor za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo se bo lotil vladnega predloga novega zakona o mednarodni zaščiti. Ta v veliki meri ohranja obstoječo ureditev postopkov mednarodne zaščite, skladno s prenovljeno zakonodajo EU pa krepi standarde za ranljive kategorije in mladoletnike brez spremstva. Vključuje tudi mehanizme za preprečevanje zlorab sistema mednarodne zaščite. Tako med drugim določa krajše roke za odločanje v pospešenih postopkih, omejuje možnost vlaganja ponovnih prošenj, omogoča postopke odločanja o prošnji za azil neposredno na meji ter ukinja enkratno denarno pomoč.

Predlog je naletel na precej pripomb, ki so jih dale tako nevladne organizacije kot opozicija. Kritični so bili v SDS, kjer so sicer pripravili svojo novelo zakona o mednarodni zaščiti, a jo je državni zbor že zavrnil. Tokrat pa so k vladnemu predlogu vložili nekaj dopolnil, s katerimi želijo zaostriti postopke sprejema in podaljšanja statusa mednarodne zaščite, ukiniti vse oblike finančne pomoči in podrobneje opredeliti področje sankcij.

Dopolnila je predlagala tudi NSi, ki bi zaostrila pogoje za pridobitev azila. Med drugim bi zožali krog oseb, ki jim zakon priznava položaj družinskega člana prosilca za azil. Prav tako predlagajo, da se uzakoni skupno kvoto oseb za priznanje mednarodne zaščite na največ 5000 oseb.

V največji koalicijski poslanski skupini SMC zaenkrat ocenjujejo, da ni potrebe po sprejemu dopolnil. Menijo, da se z novim zakonom določene pravice beguncev zmanjšujejo, vendar ne do stopnje, da bi kršili Ženevsko konvencijo.

Pred preiskovalno komisijo o Teš 6 tokrat Uroš Rotnik

Pred preiskovalno komisijo za ugotavljanje politične odgovornosti nosilcev javnih funkcij pri investiciji v šesti blok Termoelektrarne Šoštanj (Teš) se obeta najbolj odmevno pričanje doslej. Kot priča je namreč na sejo povabljen nekdanji direktor Teša Uroš Rotnik, ki bo moral poslancem pojasniti okoliščine ene najdražjih investicij v Sloveniji.

Na zadnji seji je pred komisijo pričal Rotnikov predhodnik Jaroslav Vrtačnik, ki je Teš vodil do konca marca 2003. Kot je pojasnil, v času njegovega vodenja elektrarne o Tešu 6 niso govorili, kako to, da je Rotnik še istega leta, ko je prevzel vodenje Teša, prišel s predlogom o njegovi gradnji, pa ne ve.

Komisija je novembra in decembra lani zaslišala nekdanje in zdajšnje vodilne v Premogovniku Velenje, ki dobavlja premog v Šoštanj. Zanimale so jo informacije o kakovosti oz. kurilni vrednosti premoga, zalogah in odkupni ceni premoga, o čemer so se v javnosti pojavili očitki. Zdaj komisija začenja zaslišanja o večanju moči šestega bloka in cene investicije, pred njo pa nastopajo tudi direktorji Teša.

Pobudniki preiskave so bili poslanci ZL, pod zahtevo so se podpisale še SMC, DeSUS, NSi, SD in ZaAB. Komisija zaenkrat preučuje obdobje od leta 2003, glede na ugotovitve v teku preiskave pa bi se obdobje lahko še razširilo. Projekt Teš 6, katerega vrednost se je s 600 milijonov evrov povzpela na zdaj ocenjenih 1,428 milijarde evrov, vseskozi vzbuja dvome, pod drobnogled ga je vzelo več institucij.

Poslanci tudi o novi referendumski zakonodaji

Člani odbora za notranjo politiko imajo na dnevnem redu četrtkove seje tudi novelo zakona o referendumu in ljudski iniciativi. Ta predvsem povzema spremenjene določbe ustave, po katerih lahko zahtevo za razpis referenduma vložijo le še volivci, na referendumu se glasuje o zavrnitvi in ne več potrditvi zakona, za zavrnitev zakona na referendumu je predpisan kvorum, poleg tega pa so iz referendumskega odločanja izrecno izvzete določene vrste zakonov. Med pomembnejšimi spremembami je tudi uvedba celovitega elektronskega poslovanja pri postopku zbiranja 40.000 podpisov podpore zahtevi za razpis referenduma.

V javnosti je bilo glede predloga slišati nekaj pomislekov, predvsem glede določbe, ki črta enoletno vezanost državnega zbora na odločitev volivcev. Tudi v spremenjeni ustavi namreč te določbe ni več. A je iz predlaganih dopolnil, ki so jih poslanci vložili k predlogu v drugi obravnavi, razvidno, da je koalicija prisluhnila omenjenim zadržkom. Koalicijske poslanske skupine namreč z dopolnilom predlagajo, da se določba, po kateri državni zbor eno leto po razglasitvi odločitve na referendumu ne sme sprejeti zakona, ki bi bil vsebinsko v nasprotju z odločitvijo volivcev, ohrani. Enako dopolnilo predlagajo v SDS, medtem ko v NSi predlagajo, da DZ zakona, ki bi bil vsebinsko v nasprotju z odločitvijo volivcev, ne bi smel sprejeti do konca svojega mandata.