Objavljamo zapis na strani SDS:
Igor Zimič: kriminalist za »obdelavo« političnih nasprotnikov
Mariborski kriminalist, ki po ukazu protikorupcijske komisije preganja člane Zbora za republiko, se pojavlja tudi v zgodbah povezanih s konstruktom “Patria”.
Dne 3. septembra 2013 je bil zaradi nastopa v okviru javne tribune Zbora za republiko na mariborski policijski upravi zaslišan nekdanji predsednik Državnega zbora Republike Slovenije in aktualni predsednik Sveta SDS France Cukjati. Zaslišan je bil, ker je govoril o širši politični situaciji v Sloveniji ter podal tudi svoje mnenje, mnenj svobodnega državljana neodvisne in demokratične Slovenije, o delu Komisije za preprečevanje korupcije. Uradni zaznamek pogovora zaradi katerega je moral France Cukjati priti v Maribor si lahko preberete v priponki. Enaki torturi uradnih organov Republike Slovenije so podvrženi tudi teolog dr. Ivan Štuhec, dr. Vasko Simnoti in mag. Bernard Bršič, predsednik sveta Inštituta dr. Jožeta Pučnika, le da si je pri slednjem priznanje ohranjanja starih metod dela pripela Policijska uprava Ljubljana.
Tako kot pri vseh slovenskih tranzicijskih zgodbah se tudi pri najnovejšem obujanju verbalnega delikta, ki je neverjetno podoben 133. členu kazenskega zakonika propadle totalitarne Jugoslaviji, izrisujejo zanimive povezave. Mariborski kriminalist, ki vodi »obdelavo« političnih nasprotnikov po ukazu Komisije za preprečevanje korupcije, sliši na ime Igor Zimič in se pojavlja v zgodbah povezanih s konstruktom “Patria”.
Z njegovimi “produkti” se je že ukvarjala preiskovalna komisija Državnega zbora Republike Slovenije. Na oktobrski seji leta 2011 je kriminalist Zimič bil zaslišan v zvezi z uradnim zaznamkom z dne 11. septembra 2008, v katerem je navedel, da je prejel delno zanesljiv (?!) podatek o tem, da naj bi Walter Wolf v začetku leta 2008 Andreju Lasbaherju nakazal več kot dva milijona evrov, s katerim naj bi Lasbaher začel izdajati Slovenski tednik. Lasbaher naj bi o tem, tako zaznamek, povedal znancem. Zimič je na zaslišanju zatrdil, da je v zaznamku napisal le, kar je slišal in da ne trdi, da je to res. Zimič tudi ni želel navesti vira teh informacij, ob tem pa se je skliceval na zakon o policiji. Po njegovih besedah viri, na podlagi katerih je zapisal zaznamek, niso bili neposredno udeleženi v pogovoru z Lasbaherjem, zato je k zaznamku zapisal, da je ta le delno zanesljiv (?!). Res strokovno. Predsednica preiskovalne komisije in poslanka Eva Irgl je po zaključeni seji komisije dejala, da kriminalist Igor Zimič, zaradi katerega so morali sejo zapreti za javnost, ker ni želel povedati določenih podatkov, vendar tudi na zaprti seji ni odgovoril na moja konkretno zastavljena vprašanja, oziroma ni povedal določenih podatkov. Irglova je ob tem poudarila, da bo prav zato komisija od pristojnega ministrstva zahtevala, da pričo odveže molčečnosti. Kriminalista je v bran vzel tedanji pravosodni minister Aleš Zalar, ki je priročno opravljal tudi funkcijo ministra za notranje zadeve, in zavrnil odvezo molčečnosti. Zadevo je predal Višjemu sodišču v Ljubljani, ki je pričakovano potrdilo, da kriminalističnega inšpektorja Igorja Zimiča ne odveže dolžnosti varovanja tajnih podatkov. Šlo je za taktiko zavlačevanja saj je bil 21. oktobra 2011 državni zbor razpuščen. Vse torej kaže, da so navedbe v uradnem zaznamku kriminalista Igorja Zimiča o znancih, prijateljih in milijonskih nakazilih Lasbaherju, čisto navadna izmišljotina. Mediji so poročali, da Igor Zimič sicer sodi v generacijo kriminalistov, ki jih je vodil Drago Kos, ko je bil še namestnik direktorja kriminalistične policije. Neposredna zveza med Zimičem in Kosom naj bi bil Ivan Novak, bivši vodja oddelka za boj proti korupciji v upravi kriminalistične policije, na generalni policijski upravi. Ivan Novak je menda tudi Kosov dober prijatelj. Zimič naj bi kriminalistično “obdeloval” tudi nekdanjega mariborskega župana Franca Kanglerja.
Dr. Vasko Simoniti je na nedavni novinarski konferenci Zbora za republiko dejal: »Ta politično sodno-tožilska policijska medsebojna usklajenost nas državljane sprašuje: kaj nam pa morete? in nam hkrati odgovarja: nič nam ne morete!« Na nas je, da odgovorimo, da ne pristajamo na utišanja kritike in zastrahovanje drugače mislečih.