Do tega avtomobila se je namreč naključno pripeljal moški, ki je ustavil avtomobil in šel do rdečega audia bosanskih registrskih tablic, ki se je zaletel v ograjo, motor avtomobila je še bil v teku. Stopil je do voznikovih vrat, da bi jih odprl in pomagal vozniku, vendar se vrata niso dala odpreti. Skozi razbito šipo drugih vrat na voznikovi strani mu je od znotraj uspelo odpreti voznikova vrata. Ko jih je odprl – tedaj naj bi na kraj dogodka prišla še dva druga moška, ki sta se slučajno peljala mimo – so zagledali voznika, ki je imel glavo na volanu.

Ko so mu jo dvignili, je na njegovem čelu zevala velika luknja. V avtomobilu in okoli njega so opazili več tulcev orožja, zato jim je bilo jasno, da ni šlo za prometno nesrečo. Poklicali so policiste, ki so kmalu prišli na kraj dogodka. Izkazalo se je, da je bilo območje ob hotelu Mons, ki je le nekaj metrov višje, prizorišče mafijskega obračuna. Ustreljen je bil bosanski Srb, 42-letni Satko Zovko (včasih se je pisal Kekić) iz Velike Kladuše, čigar ime se je v preteklosti večkrat pojavljalo v postopkih, ki se v Sloveniji vodijo zoper domnevne člane zloglasnega Kavaškega klana.

Na policiji so po umoru potrdili, da izvršitev zločina nakazuje, da gre za obračun med kriminalnimi združbami. Po nekaterih neuradnih podatkih naj bi bila strelca dva, vozila pa naj bi se bila v avtomobilu z bosanskimi registrskimi tablicami. Obsežna kriminalistična preiskava, ki jo vodi Nacionalni preiskovalni biro (NPU), je pokazala kako široka je bila kriminalna mreža, katerih domnevni člani so bili vpleteni v načrtovanje in izvedbo Zovkovega umora, ki je bil skrbno načrtovan. Nekateri osumljenci, tudi domnevni naročnik so že v slovenskih priporih, nekateri pa so še na begu. Po Zovkovem umoru je policija dodelila fizično varovanje eni sodnici in štirim tožilcem specializiranega državnega tožilstva, ki sodelujejo v dveh kazenskih postopkih, ki zoper domnevne člane slovenske celice Kavaškega klana potekajo na ljubljanskem okrožnem sodišču. 10. februarja letos je policija to obliko varovanja ukinila.

arhiv Reporterja

Domnevni naročnik s pajdaši aretiran šest dni po zločinu

Čeprav policija še ni prijela morilcev in našla morilskega orožja, pa je le šest dni po mafijskem umoru na ljubljanskih Črnučah aretirala domnevnega naročnika umora, ki naj bi ga bil načrtoval Zovkov rojak iz Velike Kladuše, 37-letni Dino Muzaferović - Cezar. Skupaj z njim sta bila aretirana še slovenski državljan Jaka Bergant in albanski državljan Roland Cretu. Šef NPU Darko Muženič je po aretaciji povedal, da so osumljeni umora iz maščevanja na zahrbten način. Trojica se je po njegovih besedah skupaj z več neznanimi storilci združila v hudodelsko združbo z namenom umora Satka Zovka, ki je bil izpeljan brezobzirno in brutalno, hladnokrvno in brezčutno. Ravnanje osumljenih kaže na izjemno nasilne metode, kar izkazuje tudi veliko zaseženega strelnega orožja, nabojev in pripomočkov za izdelavo eksplozivnih naprav, je še povedal Muženič.

Po Zovkovem umoru smo izvedeli, da naj bi bil njegov umor, storjen na zahrbten način, Dino Muzaferović načrtoval najmanj leto dni, intenzivno pa od najmanj 22. novembra lani. V njegovi kriminalni združbi so se v okviru hudodelskega načrta za umor Satka Zovka in trgovino z drogo po mnenju preiskovalcev znašli še Jaka Bergant, Roland Cretu (skupaj z Muzaferovićem sta bila aretirana 5. decembra lani), bosanski državljan Osman Koštić, Vili Sušnik in Boban Stojanović, slovenska državljana, ki so bili aretirani 10. februarja v Ljubljani. Skupaj z njimi je bilo aretirano še Sušnikovo dekle Vita V., ki pa je bila po sodnem pridržanju izpuščena in za zdaj ni med osumljenimi. Vsi drugi so v priporu. Zoper Muzaferovića, Berganta, Cretuja in Sušnika na ljubljanskem okrožnem sodišču poteka sodna preiskava zaradi Zovkovega umora in trgovine z drogo, zoper Koštića zaradi umora in zoper Stojanovića zaradi trgovine z drogo.

Opazil sumljivo napravo pod avtom

Policisti so med preiskavo prišli do podatka, da je Muzaferović vsaj eno leto aktivno iskal Satka Zovka, kar je bilo znano širokemu krogu ljudi, saj so bili po Ljubljani septembra 2023 izobešeni plakati z Zovkovo fotografijo, na kateri je pisalo, prevedeno v slovenščino: »Jaz sem največja p*** v Evropi. Izdal sem svoje najboljše prijatelje in družino zaradi denarja in mamil.« Zanimivo je, da so bili plakati v glavnem izobešeni v okolici Gospodarskega razstavišča, kjer v posebnih prostorih ljubljanskega okrožnega sodišča že dalj časa poteka sojenje obtoženim domnevnim članom slovenske celice Kavaškega klana, ki so jim tedaj sodili – in jim še vedno sodijo – zaradi trgovine z drogo. Zovko naj bi bil, ko je opazil plakate, pobegnil v BIH in se dalj časa skrival v gozdovih blizu Velike Kladuše. Nato se je vrnil v Slovenijo, kjer je bil ubit, torej domnevno po naročilu Dina Muzaferovića - Cezarja.

Znano je, da sta Zovko in Cezar pred časom sodelovala v kriminalnem podzemlju, nato pa naj bi se bila sprla in pristala v rivalskih klanih, Kavaškem in Škaljarskem, katerih spopadi so zahtevali življenja na desetine ljudi po Evropi. Umorjeni Zovko je namreč veliko vedel o plantažah konoplje, ki so jih leta 2021 policisti odkrili blizu Velike Kladuše na meji med BIH in Hrvaško in naj bi pripadale Cezarju. O tem poslu s konopljo je bosanski policiji povedal tudi eden od nekdaj tesnih Cezarjevih sodelavcev Eldin Ćerimović, ki je dobil status skesanca. Zato naj bi bil Cezar naročil njegov umor, kar naj bi bosanskim preiskovalcem povedal prav Zovko. Povedal naj bi jim tudi, da sodeluje s slovensko policijo in da je zaradi tega dobil novo identiteto in potni list na priimek Zovko in ne več Kekić, kot se je pisal do takrat. Prav hvaljenje z novo identiteto naj bi bilo zanj usodno, saj je krog okoli Cezarja menda tako izvedel, kako se piše in kje ga je mogoče najti.

Facebook

Vendar naj bi bil nekaj mesecev pred Zovkovo likvidacijo Muzaferović dal Zovku besedo, da med njima ni več zamer in da se lahko prosto giblje. Vendar naj bi bilo pobotanje le navidezno, Muzaferović je namreč lagal, da sta zgladila spore, v resnici pa je menda skrbno pripravljal načrt o Zovkovi likvidaciji. Zovko se je tako nekaj mesecev počutil varno, dva dni pred smrtjo pa je opazil, da je nekaj nameščeno pod njegov avtomobil. Sumil je, da gre za bombo. Zato je prosil prijatelja, da v njegovi avtomehanični delavnici pogledajo, kaj je pod vozilom. Ker prijatelj ni imel časa, avta ni takoj pregledal, Zovko pa je bil kmalu ustreljen.

Vendar, kot se je pokazalo v policijski preiskavi po njegovem umoru, pod vozilom ni bila bomba, ampak so člani Muzaferovićeve kriminalne združbe tja namestili sledilno napravo, da so lahko sledili Zovkovemu gibanju. Tudi tisto noč, ko so ga v zasedi v bližini hotela Mons na ljubljanskem Brdu čakali morilci in v njegov avtomobil iz polavtomatske puške in pištole izstrelili več kot 30 nabojev in ga smrtno ranili. S tem dejanjem naj bi bil Muzaferović, ki velja za krutega in nevarnega človeka, ki ne izbira sredstev za dosego svojega cilja, sporočil drugim, da z njim ni šale in da se tistim, ki se mu zoperstavijo, lahko zgodi kot Zovku, še menijo preiskovalci.

Načrtoval naj bi še več umorov

V kriminalistični preiskavi po umoru je bilo tudi ugotovljeno, da je 22. novembra lani, torej le nekaj dni pred umorom, Zovko povedal policistom, da se Muzaferović skriva v Ljubljani, zaradi sumov zločinov so ga namreč iskali v BIH, na Hrvaškem in v Italiji. Povedal jim je tudi, da ima Dino Muzaferović pri sebi najverjetneje večjo k droge in orožja, ves čas pa je v pripravljenosti ekipa mladih moških, ki mu pomagajo in izvajajo likvidacije njegovih sovražnikov. Žal lokacije, kje v Ljubljani se skriva Muzaferović, Zovko ni poznal, da bi jo razkril policistom. Povedal pa jim je, da naj bi Muzaferović, ki naj bi pripadal Škaljarskemu klanu, načrtoval umore v različnih državah, tudi v Sloveniji.

Zovko je policistom tudi povedal, da naj bi bil Muzaferović aktivno sodeloval pri poskusu umora Daliborja Savanovića - Ruže v Kranju 15. marca 2020 in poskusu umora Igorja Mančića aprila 2020 v ljubljanskih Jaršah. Opozoril je, da če Muzaferović ne bo kmalu prijet, se bosta zagotovo zgodila vsaj še umor ali dva v Sloveniji zaradi zamer v povezavi s posli z drogo. Oziroma po naročilu Klemna Kadivca, domnevnega šefa slovenske celice Kavaškega klana, za dokončanje umorov, ki so bili neuspešni. Mančić, čigar prijatelj naj bi bil tudi Zovko, je bil kasneje umorjen, in sicer januarja 2023 na ljubljanskem Viču vpričo njegovih otrok, njegov morilec je še na prostosti.

Mančić naj bi bil likvidiran zaradi kraje droge slovenski celici Kavaškega klana leta 2019 iz skladišča na Okroglem, prav tako kot Danijel Božić, za čigar umor in za poskus umora Žarka Tešanovića na ljubljanskem sodišču poteka sojenje Klemnu Kadivcu, njegovemu bratu Blažu Kadivcu, Drejcu Kovaču (v drugem kazenskem postopku vsem trem skupaj še z enajstimi soobtoženimi sodijo zaradi trgovine z drogo), Bojanu Stanojeviću in Vladanu Klajeviću ter ljubljanskemu podjetniku Semirju Hajdarpašiću. Slednjemu tožilstvo edinemu očita »le« pomoč pri umoru Božića in poskusu umora Tešanovića, ne pa direktne vpletenosti v zločina. Vsi obtoženi očitke zanikajo.

Tudi tretji domnevni tat droge na Okroglem je bil ubit. Davida Šolajo so z avtomatsko puško umorili v španski Malagi konec leta 2019. Na četrtega, Savanovića je bilo streljano v Kranju, a je napad preživel, peti, domnevni organizator kraje droge Žarko Tešanović, ki je slep (pred leti se je ustrelil v glavo zaradi nesrečne ljubezni in si poškodoval očesni živec), pa naj bi bil prav tako žrtev Klemna Kadivca in drugih obtoženih. Morda se sliši čudno, da naj bi bil Kadivec, menda pripadnik Kavaškega klana, naročil Muzaferoviću, ki naj bi bil pripadnik Škaljarskega klana, umore tatov droge, vredne več kot milijon evrov, na Okroglem. Po informacijah policije naj bi bil Kadivec trgoval z drogo z obema črnogorskima klanoma, sicer veliko več s Kavaškim kot Škaljarskim – pri slednjem le z Muzaferovićevo kriminalno združbo. Posle je pač sklepal tam, kjer bi dobro zaslužil. Kadivcu skupaj z drugimi domnevnimi člani kriminalne združbe Kavaški klan na ljubljanskem okrožnem sodišču sodijo zaradi trgovine z drogo, umora in poskusa umora.

arhiv Reporterja

Umorjeni s kriminalnim dosjejem

Sicer pa je bila tudi žrtev umora Satko Zovko policistom poznana in je v preteklosti policija že sprožila postopke na sodišču zoper njo. Predvsem zaradi trgovine z drogo naj bi se znašel v sodnih postopkih, v tujini je že bil obsojen. Leta 2014 je bil v BIH obsojen na pet let zapora zaradi preprodaje mamil. Slovensko tožilstvo ga je predlagalo tudi kot pričo, na primer v sojenju nekdanji vpisničarki na specializiranem tožilstvu Tanji Tolimir, ki se je soočala tudi z očitki, da je prodajala zaupne informacije članom Kavaškega klana.

Savko Zovko naj bi na sodišču govoril o tem, kar je slišal od Dejana Torića, nekdanjega svaka Igorja Mančića, ki ga zaradi sumov trgovine z drogo in drugih kaznivih dejanj prav tako išče slovenska policija. Skrival naj bi se v BIH. Prav Torić naj bi bil aprila 2020, ko so prvič streljali na Mančića v Ljubljani in je napad preživel, ker je na napadalca streljal nazaj, tistega dneva poklical Mančića in ga prosil, da pride iz stanovanja, kjer ga je čakal plačani morilec. Mančić je ob napadu nanj imel pri sebi kar 33.000 evrov, kar je nakazovalo na sumljive posle. Imel je hude poškodbe, a je preživel.

Zovko je slovenskim preiskovalcem povedal, kar naj bi mu zaupal Torić, in to bi povedal tudi na sojenju Tolimir. In sicer to, kako naj bi Klemen Kadivec dobival zaupne podatke policije in tožilstva še v predkazenskem postopku, ko je slovenska policija zoper tedaj še osumljene v zadevi Kavaški klan izvajala prikrite preiskovalne ukrepe. Zagovornik obtožene odvetnik Rok Križanec je nasprotoval njegovemu pričanju, ker bi Zovko lahko povedal le tisto, kar naj bi mu povedal Torić. Zovkovo izpoved pa ne bi bilo mogoče preveriti pri Toriću, ker je bil na begu. Sodišče ni sledilo tožilskemu predlogu, in Zovka ni zaslišalo.

Tolimirjeva je bila na prvem sojenju obsojena na dveletno zaporno kazen, za izdajanje zaupnih podatkov Kavaškemu klanu pa je bila oproščena. Sodba je bila na višjem sodišču razveljavljena, Tolimirjevo čaka novo sojenje. V tem času, ko naj bi bil Zovko pričal na sojenju Tolimirjevi, je bil zaščitena priča, več mesecev so ga spremljali pripadniki specialne enote policije. Preden pa je bil Zovko umorjen, ni imel več statusa zaščitene priče, saj se je policijskemu varovanju sam odrekel, ker je želel živeti »bolj svobodno življenje«. Tudi zato, ker je bil zelo zadolžen in je v zadnjem času kriminalno postajal vse bolj dejaven.

Robert Balen

Vloge drugih osumljenih

Ob Zovkovem umoru navedimo še vloge drugih domnevnih članov kriminalne združbe Dine Muzaferovića. Jaka Bergant je osumljen, da je sledil navodilom Muzaferovića pri načrtovanju Zovkovega umora in logistični podpori v času priprav na umor in po njem, ko sta se Muzaferović in Cretu skrivala v stanovanju na Črnučah. Tja jima je nosil hrano in oblačila, v drugem stanovanju v Ljubljani pa je to počel za nekatere druge člane Muzaferovićeve združbe, ki so po Zovkovem umoru zbežali v BIH, od koder so prišli nekaj dni pred umorom. To naj bi bili osumljeni Abdulhamid Softić, Abdurahman Krimi in Adin Memić.

Te so v okviru mednarodne akcije v začetku februarja letos aretirali v BIH, a so jih kmalu izpustili na prostost, saj so jih zadržali v policijskem pridržanju le za čas hišnih preiskav. Dokazi, ki jih je zbrala bosanska policija, so bili predani NPU v Slovenijo, ki še vedno intenzivno preiskuje okoliščine Zovkovega umora, Nacionalni forenzični laboratorij v Ljubljani pa jih bo primerjal z dokazi, najdenimi v Sloveniji. Sledove DNK Krimija in Memića je slovenska policija namreč našla na sledilni napravi, ki je bila nameščena pod Zovkov avtomobil, ko so preiskovali njegov umor.

Vsi osumljenci so po podatkih bosanske policije člani kriminalne združbe Dina Muzaferovića. Ta trojica naj bi bila v povezavi z Bergantom na Zovkov avtomobil namestila sledilno napravo, da so lahko spremljali njegovo gibanje in o tem obveščali Muzaferovića, ki je načrtoval njegov umor, menijo preiskovalci. Sušnik in Koštić, ki je v Ljubljano prišel iz BiH le nekaj dni pred Zovkovim umorom, da bi sodeloval pri njegovem načrtovanju, sta prav tako ravnala po Muzaferovićevih navodilih, trdijo preiskovalci, saj sta zadnje dni, še posebno pa zadnje ure življenja, opazovala Zovka v igralnici oziroma pred hotelom Mons in o tem obveščala druge člane združbe, ki so Zovku pripravljali past in ga umorili. Sušnik naj bi bil vpleten tudi v trgovino z drogo v okviru Muzaferovićeve kriminalne združbe.

Muzaferovića išče več držav

Dino Muzaferović - Cezar, ki je trenutno v mariborskem priporu, je bil, spomnimo, maja 2023 aretiran v Nemčiji v obsežni mednarodni akciji zoper trgovce z mamili, a so ga maja lani izpustili na prostost. Njegovo izročitev je zahtevala Hrvaška, preden pa je bil aretiran v Nemčiji, je prestajal zaporno kazen v Italiji tudi zaradi trgovine z drogo. A spomladi se je znašel na svobodi, saj so ga v Nemčiji izpustili, čeprav bi ga morali izročiti kateri od držav, ki ga je iskala z mednarodno tiralico in evropskim nalogom za prijetje in predajo. Poleg Hrvaške ga hočejo še v Italiji in BIH. Po izpustitvi iz nemškega zapora naj bi bil večkrat ilegalno prišel v Slovenijo, menda tudi v dneh pred Zovkovo likvidacijo.

arhiv Reporterja

Bosanski portal Istraga.ba je poročal, da je bosanska policija s pomočjo aplikacije sky našla korespondenco, ki je potrjevala, da je bil Dino Muzaferović dalj časa kriminalno aktiven v BIH in Sloveniji ter da je sodeloval s člani Škaljarskega klana iz Črne gore. Muzaferovića so v aplikaciji sky nagovarjali z vzdevkoma chapo in šef. Gospa chapo je bil vzdevek njegove nekdanje življenjske sopotnice Špele Kovač, slovenske državljanke, ki je sestra Drejca Kovača, domnevnega člana slovenske celice Kavaškega klan. Kot je še navajal bosanski portal, je Dino Muzaferović po zaslugi državnega tožilca Jermina Pašića 2022 pobegnil iz BIH. Tožilec zanj ni zahteval pripora, čeprav je imel Pašić informacije, da Muzaferović pripravlja likvidacije prič. Portal še navaja, da je Muzaferović med begom pripravljal tudi likvidacijo urednika portala Istraga.ba Avde Avdića.

Načrtoval še druge zločine

V stanovanju na Črnučah, kjer so 5. decembra lani policijski specialci aretirali Dina Muzaferovića, Jako Berganta in Rolanda Cretuja, ter v garaži, ki jo je najemal Bergant, so policisti našli večjo količino orožja, predvsem avtomatskih pušk in nabojev tin droge. Najdeni so bili tudi drugi predmeti – gumijasta obrazna maska, neprebojni jopič, detonatorji, telefon kot sprožilec detonatorjev in dušilec zvoka za pištolo. Vse najdeno naj bi nakazovalo na to, menijo preiskovalci, da Muzaferović ni načrtoval le Zovkovega umora, ampak še druge zločine.

Cezar v dveh kazenskih in enem predkazenskem postopku

Zoper Dina Muzaferovića - Cezarja na ljubljanskem okrožnem sodišču poteka kazenski postopek zaradi nasilništva, poskusa izsiljevanja in zatajitve. Svojega zagovora še ni podal. Zaradi zatajitve se zagovarja tudi njegova nekdanja življenjska sopotnica Špela Kovač, ki pa očitke tožilstva zanika. Na ljubljanskem okrajnem sodišču pa za Muzaferovića poteka sojenje zaradi kaznivega dejanja ponarejanja listin, ker naj bi se bil pred leti vozil po Sloveniji s ponarejenim vozniškim dovoljenjem. Tudi v tem primeru se še ni izjasnil o krivdi. Na ljubljanskem okrožnem sodišču pa zoper njega in preostale osumljene poteka sodna preiskava zaradi suma umora Satka Zovka in trgovine z ljudmi.