Saša Veronik: Politika, advent, peka, amen

Božični čas, ljubezni čas?  Je tudi čas, ko se ljudje najpogosteje sprejo za prazen nič. Pri nas pa povrh sestavljamo še vlado.  »Top five« lestvica najpogostejših vzrokov za hud praznični stres.

Stres številka 5, ki sem ga že nekajkrat doživel, butec, je preveč, prezahtevno kuhanje v zadnjem hipu. Vse mora biti perfektno. Pogosto si še popoldne na sveti večer v službi – hvala Bogu, letos bo sobota – hitiš po nakupovalnem središču, ker si pozabil zadnjo začimbo, svojo kapriciozno piko na i. Kuhaš nekaj posebnega, česar nisi vešč. Polomija je programirana, ker otroci veliko pričakujejo in bi v svoji nestrpnosti radi, da se jim povsem posvetiš.

Kaj ko bi, kakor je modro vselej, kadar imaš goste, skuhal, kar ima družina najraje in kar zares obvladaš? Ne le v kuhinji, v vsem stanovanju naj bo mir, veselo pričakovanje. Hiši si okrasiš že dolgo pred slovesnim večerom in tudi trajne sladkarije spečeš v adventu vsaj teden prej.

Številka 4: sla po klinični čistoči, dobesedni napad čiščenja, podobno preganjavici. Kar velja za kuhanje, naj velja za urejanje in čiščenje stanovanja. Samo ne pretiravajte! Ni nujno, da se stanovanje blešči kot betlehemska zvezda repatica. Pa kaj, če je nekje za pomivalnim pultom zrnce nesnage; gostom in družinskim članom je pomembneje, da si vesel in jim predan. Tistega za pultom, verjemite, ne bo nihče opazil, je le v naših glavah.

Na 3.mestu in hkrati idealen povod za prepir je prepozen nakup božičnega drevesa. Nobeno ne bo pravo, samo izbirek izbirkov. Ljudje smo že taki, da z nekaterimi deli in opravili odlašamo tik do bridkega zadnjega trenutka, preden premagamo odpor, skrit nekje v trebuhu, ne v glavi. Tistih petnajst, za bolj premožne trideset evrov za veliko drevesce (letošnja moda je čim večje drevo s čim manj okraski) pač ne sme biti prehud strošek. Plastično drevo? Zame nikakor. Danes so drevesa posebej gojena in s tem ne škoduješ naravi, preparirana pa tako, da so lepa tudi tri tedne.

Kupovati drevo na sveti večer? Gotovo ne. Pač pa je lahko silno romantično, če imaš svoj gozd seveda, da ga posekaš sam z otroki pred mrakom prav na ta večer.

Stres številka 2: dokler nisem radikalno presekal ta problem kot kak Aleksander Veliki gordijski vozel, mi je  skvaril marsikatero božičevanje. To je ceneno, slabo in neprimerno stojalo za drevo! Ko so bili leseni križi, si vanj nabil ošiljeno drevo, križ je popustil. Če pa ni takoj, je sredi večera padlo okrašeno drevo s prižganimi svečkami. Uh. In potem kovinske pošasti. Pritrdiš s tremi vijaki ... in drevo ne stoji ravno za noben denar. Zdaj imam (nemška zveza potrošnikov) takega, ki ima žig kakovosti in varnosti za drevesa do 230 cm. Ima kovinski obod in tri vijake, a ima tudi konico na dnu kovinske posode, v katero je moč naliti vodo.

Number one, top povzročitelj stresa številka 1: družinski prepiri za praznike. Nobena skrivnost ni, da se v tem čustvenem času, polnem dolgega pričakovanja, ljudje najpogosteje sprejo. Preveč pričakovanja (zelo podobno je pri tistih, ki se obdarujejo na silvestrovo) rodi prehudo napetost. Pari se najpogosteje sprejo, statistično dokazano, zaradi kraja, kje in pri kom bodo praznovali (31 %), o izbiri okraskov in okrasitvi (17 %) in o delitvi dela (12 %). Treba se je držati načela, da bo tak odmev, kot bo glas. Mirno, strpno, kot praznik tudi zahteva, se je treba naravnati. In ko je eksplozija v zraku, greš v klet po vino ali okoli bloka in – spustiš malo pare iz kotla. Seveda pa to ne pomeni, da se o problemih ne bi pogovoril in jih rešil skupaj. Torej: samo ne perfekcionizma!

Kako je sploh nastalo božično praznovanje? Pri nas in skoraj povsod v Evropi je praznik tudi 26. december, štefanovo, praznik svetega Štefana. Božič se v bistvu začne s prvo adventno nedeljo, ki je bil letos 27. novembra. V tem času do 25. decembra se vsako leto ljudje pripravljamo na praznovanje, kupujemo darila, pečemo kekse, pripravljamo in krasimo svoj dom. Kaj pomeni božič, tudi Slovencem najbolj znana beseda sosedov, Weihnachten? Božič pomeni božji otrok, otročiček ljubkovalno. Nemško-avstrijski  Weihnachten pa je iz stare germanščine ze wihen nahten, kar pomeni v sveti večer. Natale, Noel, Marry Christmas …, vse se nanaša na rojstvo v betlehemskem hlevu, ko se je Bog »ponižal«, da se je približal ljudem v podobi majhnega, nebogljenega otročička, da bi jih odrešil.  Jezus Bog in Jezus Človek že 2011 let. Zato je božič tudi praznik ljubezni in sprave, čas veselja, a tudi razmisleka. Teologija se je kar nekaj stoletij ubadala s to dvojno vlogo in podobo Jezusa človeka in hkrati Boga. V šestem stoletju postane praznik, ker sta bila pred tem le vstajenje in vnebohod.

Kdaj je bil rojen, natančno ni moč dokazati. Sveto pismo, ki je na nekaterih mestih zelo natančno, na drugih pa skrivnostno, navaja zvezdo repatico, o kateri obstajajo današnji trdni znanstveni dokazi; toda ta astronomski pojav, ki ustreza bibličnemu opisu, je bil sedem let pred Zveličarjevim rojstvom. Ampak od četrtega stoletja dalje velja za datum Kristusovega rojstva 25. december. Ta datum je bil pred tem rezerviran za pogansko praznovanje zimskega obrata, praznik luči (rimski sončni bog Saturn). Janezov evangelij 8,12 (»Jaz sem luč sveta …«) potrjuje dejstvo, da so s tem hoteli po eni strani izriniti pogansko praznovanje sonca, po drugi strani pa ohraniti praznik na ta za ljudi severne poloble pomemben dan. Kot vemo, se je praznovanje Jezusovega rojstnega dne v Evropi in pri nas utrjevala že v osmem in devetem stoletju in je danes več kot običaj. Največji simbol božičnega okrasja in tudi daleč najstarejše so jaslice. Božično drevo je navada, stara šele nekaj stoletij, adventni venec, ki je nemški običaj, pa celo samo stoletje in pol; v Sloveniji vpeljan šele po osamosvojitvi.

Za ta najbolj osmišljeni čas v letu nekaj za vso družino – recept za kekse, za slastne drobnarije, ki se takooo priležejo h kavi, ko pade mrak. Otroci radi pomagajo, še raje vnučki.

Po kavi dišeči

Sestavine, prosim, kot je vedno pri pecivu, upoštevajte natančno, delajte z ljubeznijo. Gremo. – 250 g moke, ena zravnana čajna žlica pecilnega praška, eno jajce, 4 čajne žličke za espresso zmlete kave (ali instantne), dve enaki žlici kavnega likerja (tudi sirupa), 80 g sladkorja, 1 zavitek vaniljevega sladkorja (burbonska vanilja bi bila imenitna), ščepec soli, 125 g masla, 50 g mlečne čokolade.

Potek: moko presejte skupaj s pecilnim praškom na delovno površino. V sredino ubijte jajce, dodajte polovico (!) espressa in kavni liker. Porazdelite na moko sladkor, vaniljev sladkor in sol. Mehko maslo sobne temperature porazdelite po kosmičih po robu moke.

Vse te sestavine zgnetite v gladko testo; oblikujte dve krogli, ju zavijte v foliji in zaprite za dobre pol ure v hladilnik.

Pečico segrejte na 180°C. Testo zvaljajte na pomokani površini približno 4 cm debelo. Z ne prevelikimi modelčki izdolbite svoje priljubljene like. Porazdelite jih na papir za peko (v pečici naj bodo na sredinskem utoru) in pecite od 8 do 12 minut.

Čokolado stopite v vodni kopeli, vmešajte preostalo polovico espressa. Napolnite brizgalno vrečko in ohlajene kekse krasite z zelo tankim tulcem, kakor vas je volja.  

Z ingverjem začinjeni

Praksa mi je pokazala, da kakovost ingverja v prahu zelo niha.

Sestavine: 100 g kandiranega ingverja, 200 g moke, 200 g zmletih mandljev, 120 g sladkorja v prahu, ščepec soli, čajna žlica ingverja v prahu, žlička naribane (samo rumeni del!)pomarančne lupine, 2 rumenjaka, 200 g masla.

Potek: kandirani ingver drobno sesekljajte. Moko presejte na delovno površino in nanjo enakomerno posujte mandlje, sladkor, sol, ingver in pomarančno lupino. Rumenjaka dajte na sredino, maslo v kosmih pa na rob.

Vse čim prej zgnetite v testo in ravnajte enako, kot je opisano v prejšnjem receptu. Pečico spet segrejte (seveda je že segreta, ker je pametno peči različne kekse enega za drugim) na 180 stopinj. Ko bo testo razvaljano na približno 4 centimetre debelo, ga oblikujte. Dobijo se modeli, veliki 40 x 20 cm, z različnimi oblikami, tako da samo enkrat pritisneš in že imaš na desetine keksov. Potem pecite enako kot v prejšnjem receptu in ohladite na mrežici.

Za vse pa velja, da naj domači in gostje kdaj zbrano pokusijo grižljaj s požirkom kave  s smetano. Ljudje klepetajo, se bašejo s keksi in sploh ne okusijo raznolikosti, igrivosti okusov in še manj vašega prizadevanja in ljubezni. Toži se mi po kavarnah dunajskega tipa. Pri nas so nekakšni dizajnerski pajzli, Avstrijci pa so jih zaščitili v Bruslju kot kulturno dediščino! – Lep je adventni čas!