K vprašanju o tem je Černača in Reberška napotil primer odpisa visokih dolgov v postopku poenostavljene prisilne poravnave podjetjem iz kroga družine ljubljanskega župana Zorana Jankovića, kjer državni organi po Černačevem mnenju niso naredili ničesar, so bili pa zelo učinkoviti pri kazni nekomu, ki je pomagal prijatelju prekriti streho.
"Zakaj zakonodaja v državi učinkuje pri nekom, kjer gre za nekaj deset evrov, ne učinkuje pa pri nekom, kjer gre za nekaj 100.000 evrov?" ga je vprašal Černač. "Kdaj in kako boste oblikovali predloge sprememb insolvenčne zakonodaje?" pa je vprašal Reberšek in dodal, da je od najodmevnejših primerov zlorab je minilo že nekaj časa.
Šarec je zagotovil, da je o tej temi na vladi govoril že dvakrat in ministrstvu za pravosodje naložil pripravo zakonodaje, kjer takšnih lukenj ne bo. "Verjamem, da bo ministrstvo za pravosodje naredilo svoje delo. Je pa tudi na sodiščih in drugih organih, da opravijo svoje delo," je izpostavil premier.
"Nisem ne finančna uprava ne druge inštitucije," je dodal in pojasnil, da ne more opraviti njihovega dela, prav tako se ne sme vtikati v delo sodišč, ker so druga veja oblasti. "Strinjam se, da so bili v preteklosti primeri, ki niso bili v čast državi. Tudi predsednik SDS še vedno ni pojasnil 200.000 evrov premoženja," je spomnil.
Šarec se je strinjal tako s Černačem kot Reberškom, da insolvenčna zakonodaja ni v redu, če lahko pride do takšnih lukenj in anomalij. "A noben zakon vsega nikoli ne bo odpravil," je opozoril in ocenil, da morajo o tem, komu posojati, razmisliti tudi upniki.