Predstavitev Fajonove za ministrico za zunanje zadeve je kot ustrezno ocenilo devet članov odbora, šest jih je bilo proti. Fajonova je v skoraj enourni predstavitvi napovedala vrnitev verodostojnosti slovenske zunanje politike, izpostavila zavezanost vladavini prava in skupnim vrednotam EU, poudarila pomen dobrih odnosov s sosednjimi državami in podprla širitev EU na Zahodni Balkan.
Kot je dejala, bo v dobrososedskem in iskrenem duhu iskala rešitve za odprta vprašanja s Hrvaško, obenem pa dosledno spoštovala zavezo o spoštovanju odločitve arbitražnega sodišča o meji med državama. Podprli bomo vključevanje Hrvaške v evroobmočje in OECD ob izpolnjevanju pogojev, Slovenija podpira tudi širitev schengenskega območja in vključitev Hrvaške, Bolgarije in Romunije, je dejala. A pred reformo schengenskih pravil bo težko doseči soglasje za širitev med državami članicami, je opozorila.
Fajonova podpira krepitev strateške avtonomije EU in v tem smislu tudi krepitev evropskih obrambnih struktur. To po njenih besedah ni nasprotovanje Natu, ampak dopolnjevanje. Članstvo v Natu je podlaga, na kateri bomo nadgrajevali odnose in strateški dialog z ZDA, je poudarila.
V tej luči se je zavzela tudi za čimprejšnjo rešitev vojne v Ukrajini, kar bo po njenih besedah mogoče doseči le z dialogom. Pozdravila je sprejem sankcij proti Rusiji, a hkrati tudi kritizirala odhajajočo vlado, ki je odpovedala več sporazumov z Rusijo. Kot je dejala, je bilo to "zelo sporno dejanje, neskladno z določbami zakona o zunanjih zadevah", ker da je to storila brez posvetovanj. Po njenih besedah bi bilo "higienično", da vlada v odhajanju tega ne bi storila v zadnjem hipu, ampak bi morala to prepustiti novi vladi in novemu sklicu zunanjepolitičnega odbora DZ. Napovedala je vnovičen pregled postopkov imenovanja veleposlanikov tik pred koncem mandata nove vlade.
Kandidatka za ministrico za javno upravo Sanja Ajanović Hovnik je s predstavitvijo prepričala odbor DZ za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo. Njeno predstavitev je kot ustrezno ocenilo devet članov omenjenega odbora, kot neustrezno pa pet.
Med drugim je napovedala takojšnje imenovanje vladne pogajalske skupine za prenovo plačnega sistema in začetek pogajanj s sindikati, pa tudi sklenitev dogovora s socialnimi partnerji o politiki plač v javnem sektorju za prihodnje obdobje in določitev finančnega okvirja, ki ga bo nova vlada namenila za zvišanje plač. Strinja se z uvedbo sistema nagrajevanja za tiste javne uslužbence, ki delajo največ in najbolje.
Po koncu zaslišanja je novinarjem razkrila imeni bodočih državnih sekretarjev na ministrstvu - to funkcijo bosta po njenih besedah opravljala Urban Kodrič in Jure Trbič.
Predstavitev kandidatke za pravosodje iz kvote SD Dominike Švarc Pipan je matični odbor DZ ocenil kot ustrezno, z devetimi glasovi za in petimi proti. Švarc Pipanova je v več kot uro trajajoči predstavitvi med drugim izpostavila vladavino prava kot ideal, h kateremu si moramo prizadevati vsi. Zavzela se je tudi za uveljavitev ustavnih odločb in odpravo postopkov, ki so bili sproženi zoper posameznike v času covida-19.
Glede slednjega je Švarc Pipanova med drugim poudarila, da bi bilo treba sprejeti splošni zakon o odpravi nepravičnih kaznovanj v času covid-19, kajti vendarle gre za situacijo, ko so bili ljudje nepravično kaznovani, je poudarila. S tem zakonom bi bilo treba ustaviti nedokončane prekrškovne postopke in izvajanje izterjave glob, zagotoviti izbris vseh kaznovanj iz evidenc prekrškovnih organov in sodišč po uradni dolžnosti ter povrniti že plačane globe in stroške postopka, je poudarila.
Med načrti in prioritetami je spregovorila o verigi pregona kaznivih dejanj policija-tožilstvo-sodstvo in napovedala, da bo posebno pozornost posvetila vprašanju kakovosti sodelovanja med tožilstvom in policijo v predkazenskem postopku. Glede zaveze iz koalicijske pogodbe, po kateri bi imenovanje sodnikov na predlog sodnega sveta prevzel predsednik republike, je poudarila, da je to ena od možnih rešitev. Zavzela se je tudi za širšo razpravo o vprašanju trajnega mandata predsednikov sodišč.
Kandidat za ministra za finance Klemen Boštjančič je uspešno prestal zaslišanje pred odborom DZ za finance. Kot ustrezno je njegovo predstavitev ocenilo devet poslancev, pet jih je bilo proti. Člane odbora so najbolj zanimali njegovi načrti na področju davčne zakonodaje, kjer zagovarja progresivno obdavčitev, a ne namerava hiteti.
Sam prav veliko možnosti za dodatne davčne vire ne vidi. Med predlogi je nanizal davek na premoženje oz. nepremičnine, predvsem na dražje nepremičnine in tiste, v katerih lastnik ne živi. S tem bi tudi vplivali na cene nepremičnin, je prepričan. Kdaj bi bil lahko predlog zakona o davku na nepremičnine pripravljen, ni znal povedati, omenil je letnico 2023.
Glede letos uveljavljene novele zakona o dohodnini, ki bi jo Golobova vlada z izjemo letos zvišane splošne olajšave preklicala, je dejal, da bo za pripravo sprememb potrebnih več mesecev.
Zavzemal se bo za prestrukturiranje javnih izdatkov, predvsem v smeri rasti produktivnosti, za ciljno usmerjen proračun in za znižanje strukturnega primanjkljaja. Socialni kapici zaenkrat nasprotuje.
Kandidat za ministra za obrambo Marjan Šarec je uspešno prestal zaslišanje pred odborom DZ za obrambo. Njegovo predstavitev je kot ustrezno ocenilo devet poslancev, kot neustrezno pa pet.
Šarec se je zavzel za revizijo nakupa oklepnikov boxer. V koncept osemkolesnikov sicer ne dvomi. Potrebni so, vendar bi se raje vprašal, kakšni naj bodo ti osemkolesniki, da bodo služili potrebam Slovenske vojske (SV) na našem terenu, je dejal. O razmerjih med oklepom, pehoto in sodobnimi sredstvi bo besedo morala dobiti SV, meni.
Zavzel se je tudi za to, da Slovenija ostane članica Nata. Zveza Nato po njegovem mnenju seveda ni organizacija brez napak, je pa kot kolektivna varnost v tem hipu nepogrešljiva in se ne moremo pogovarjati o izstopu iz nje, je dodal.
Šarec je v predstavitvi dejal tudi, da bi se sam vrnil h konceptu teritorialne obrambe. Zavzema se za povečanje izdatkov za SV. Ključne se mu zdijo investicije v raziskave in razvoj. Prednost za Slovenijo vidi prav v tem, saj je vojaška tehnika močan generator dodane vrednosti.
Predstavitev kandidatke za ministrico za notranje zadeve Tatjane Bobnar, nekdanje generalne direktorice policije, je odbor DZ za notranje zadeve po treh urah in pol z devetimi glasovi za in štirimi glasovi proti potrdil kot ustrezno. Bobnarjeva je v svoji predstavitvi povedala, da bo posebno pozornost namenila dvigu zaupanja v policijo, ki je po njenem mnenju v zadnjih dveh letih na tem področju zelo nazadovala.
Nekdanja generalna direktorica policije se je med drugim zavzela za dvig ugleda in depolitizacijo policije. Posebno pozornost bo namenila nasilju v družini in femicidu. Zagovarja odstranitev tehničnih ovir z južne meje. Nadzor bi med drugim nadomestila s kamerami in brezpilotnimi letali, kot predvideva koalicijska pogodba.
Zavzema se tudi za ničelno toleranco alkohola v prometu in povečanje nadzora na avtocestah, a ne z avtocestno policijo kot samostojnim organom. Podpira delovanje obeh policijskih sindikatov, saj meni, da je konstruktiven dialog nujen za razvoj policije.
Šarec se bo kot obrambni minister zavzel za revizijo nakupa oklepnikov, vrnil bi teritorialno obrambo
31. maj. 2022 7:48 Osveženo: 7:50 / 31. 5. 2022
Pred matičnimi odbori DZ so bili včeraj zaslišani kandidati Tanja Fajon za zunanjo ministrico, Sanja Ajanović Hovnik za ministrico za javno upravo, Dominika Švarc Pipan za pravosodno ministrico, Klemen Boštjančič za finančnega ministra, Marjan Šarec za obrambnega ministra in Tatjana Bobnar za notranjo ministrico. Vsi kandidati so dobili zeleno luč.
Privoščite si nemoteno branje
Prijavljeni uporabniki Trafike24 z izpolnjenimi podatki profila berejo stran brez oglasov.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
Prijavljeni uporabniki z izpolnjenimi podatki profila berejo vsebine brez oglasov.
- preverjen e-naslov
- preverjena tel. številka
- popolni osebni podatki
- prijava na e-novice
Ste pravkar uredili podatke? Osveži podatke