Šarec: Lastnik Adrie je slab in se vede skrajno neresno

Vodstvo družbe Adria Airways nadaljuje z iskanjem morebitnega partnerja, ki bi lahko družbo izvlekel iz številnih težav in jo ubranil pred stečajem in odvzemom operativne licence za letenje.

Možne rešitve išče tudi vlada. Premier Marjan Šarec je pristojnim ministrom naročil, naj se usedejo in pretehtajo vse možnosti glede morebitne pomoči letalskemu prevozniku, ki se je znašel na robu prepada, saj ima hude finančne težave. "Je pa treba ljudem jasno povedati, da opcije niso dobre. Ne bi želel slikati nekega nerealnega stanja," je dejal.

Spomnil je, da je država leta 2016 Adrio Airways nemškemu skladu 4K Invest prodala, ker ji ni šlo dobro in je potrebovala strateškega lastnika. "Lastnik je slab. Izkazalo se je, da Adria ni prišla v dobre roke. Sklad, ki je lastnik Adrie, tudi ni predložil finančnega načrta, za katerega je ministrstvo zaprosilo. Skratka, vedejo se skrajno neresno," je poudaril Šarec.

Država Adrii Airways ne more podeliti poroštva, saj ta ni v njeni lasti. "Podobno je kot z Mercatorjem in z nekaterimi drugimi družbami. Če bi se jim takrat, ko se jih je prodajalo, uspelo najti boljšega lastnika, bi bilo danes vse drugače. Tako pa je nekoliko tvegano metati nek denar ob tem, da ne vemo, kam bo šel in kaj bo iz tega," je dejal premier.

Ministrstvo za gospodarstvo je Družbo za upravljanje terjatev bank (DUTB) kot specialista za prestrukturiranje družb pozvalo k preučitvi finančnega stanja družbe Adria Airways. V DUTB ugotavljajo, koliko časa bi zadostovali štirje milijoni evrov, ki jih od države v zameno, da ne sproži stečaja, pričakuje lastnik Adrie. Po oceni virov, ki jih navajajo Finance, Adria potrebuje sicer okoli 50 milijonov evrov le za to, da se reši stečaja, za vzdržno poslovanje pa še enkrat toliko.

Finance so objavile revidirano finančno poročilo Adrie Airways za lansko leto, iz katerega je razvidno, da je čista izguba družbe leta 2018 znašala 18,95 milijona evrov, potem ko je bila v letu 2017 pri 5,44 milijona evrov. Prihodki so se medtem lani okrepili za 12,5 odstotka na 179,08 milijona evrov.

Doslej so sicer zaradi odpovedi letov največ težav občutili zaposleni v turizmu. Ljubljanski in drugi turistični delavci organizatorje poslovnih dogodkov in prostočasne goste obveščajo o možnosti alternativnih prihodov v Ljubljano in Slovenijo. Direktor Kongresnega urada Slovenije Miha Kovačič je izpostavil pomen ustrezne komunikacije, da ne bi v svet poslali pretirano negativne slike.

Tuji gosti so za Ljubljano izrednega pomena, saj ustvarijo preko 95 odstotkov nočitev v ljubljanskih hotelih. Po podatkih Turizma Ljubljana približno tretjina vseh gostov v Ljubljano prihaja z letalom, vendar pa to ne pomeni, da vsi prihajajo izključno preko Letališča Jožeta Pučnika - veliko jih namreč izkoristi bližino okoliških letališč v regiji.

Odpovedi letov Adrie Airways so povzročile rast povpraševanja, boljšo zasedenost letal in povečevanje zmogljivosti pri prevoznikih, ki z Brnika že letijo, so pojasnili v družbi Fraport Slovenija, ki upravlja z ljubljanskim letališčem. Povečalo se je tudi zanimanje novih prevoznikov za letenje na Letališče Jožeta Pučnika.

Kot so navedli v Fraportu Slovenija, svojo škodo in škodo pogodbenih partnerjev zaradi odpovedanih letov še ocenjujejo. Spomnili pa so, da je Adria lani prepeljala dobro polovico od skupno 1,82 milijona potnikov, ki so potovali prek ljubljanskega letališča.

Težave Adrie vplivajo tudi na promet okoliških letališč. Na letališčih v Zagrebu, Ronkah in Gradcu zadnje dni občutijo, sicer v manjši meri, vpliv prizemljitve letal Adrie Airways na njihov promet. Pričakujejo, da se bo v primeru nadaljevanja težav del potnikov Adrie prerazdelil med Zagreb, Gradec, Ronke in vsaj poleti tudi Pulj.