Z odprtjem poslovnega foruma začetek vrha pobude Tri morja

"Samo z izboljšanjem povezljivosti, ne samo od severa proti jugu, temveč tudi od zahoda proti vzhodu, lahko zagotovimo boljšo, uspešnejšo in bolj vzdržno prihodnost za naslednje rodove," je dejal Šarec ob začetku drugega poslovnega foruma v okviru pobude Tri morja, ki se ga udeležuje več kot 600 poslovnežev iz preko 40 držav.

Šarec je poudaril tudi pomen kohezije. Prepričan je, da bo boljša digitalna energetska in prometna povezanost srednje in vzhodne Evrope koristna za Evropsko unijo kot celoto. "Vse tri so ključne za gospodarski razvoj regije, izboljšanje življenjskega pogojev, zaposlitvenih možnosti in inovacij," je dodal.

Opozoril je, da 12 držav pobude, ki so geostrateško umeščene med Baltskim, Črnim in Jadranskim morjem, predstavlja 28 odstotkov ozemlja EU in 22 odstotkov prebivalstva, a le 10 odstotkov BDP unije.

Pobuda Tri morja je po njegovih besedah pomemben dejavnik pri izgradnji močne, odporne in povezane Evropske unije, poleg tega pa ustvarja priložnosti za krepitev čezatlantskega sodelovanja.

Šarec je v izjavi za medije pozdravil veliko udeležbo na poslovnem forumu. Ob tem je poudaril, da gre pri Treh morjih za predsedniško pobudo, vendar pa je vlada pristopila s pokroviteljstvom poslovnega foruma, saj se mu zdi to dobra nadgradnja dogodka.

Pobudo je po njegovem mnenju treba jemati resno, ker prispeva k različnim mnenjem in različnim pogledom na razvoj EU kot tudi držav, ki jo sestavljajo. "In če smo del te pobude, potem je dobro, da iz te pobude nekaj odnesemo, da ni samo pobuda zaradi srečevanja," je poudaril premier.

Zbrane na forumu je nagovoril tudi predsednik GZS Boštjan Gorjup, ki je poudaril, da je cilj poslovnega foruma spodbuditi nadaljnji gospodarski in družbeni razvoj držav pobude, krepitev medsebojnega sodelovanja, pa tudi sodelovanja v širši evropski regiji in globalno.

"Beseda dneva je povezovanje. Vzpostavljanje skupnih temeljev predstavlja izziv. Orodje za njegovo doseganje pa je inovativnost," je dejal Gorjup.

Spomnil je, da so lani na vrhu v Bukarešti podpisali pismo o nameri glede ustanovitve investicijskega sklada pobude Tri morja, letos pa se pogovori nadaljujejo. Investicijski sklad bi po Gorjupovih besedah lahko postal pomembna dodatna platforma za financiranje projektov z oprijemljivim učinkom na regijo in EU.

Pobuda Tri morja združuje 12 držav med Baltskim, Jadranskim in Črnim morjem. Vrha v Ljubljani se udeležuje pet predsednikov in tri predsednice - Rumen Radev iz Bolgarije, Miloš Zeman iz Češke, Kersti Kaljulaid iz Estonije, Kolinda Grabar-Kitarović iz Hrvaške, Raimonds Vejonis iz Latvije, Dalia Grybauskaite iz Litve, Andrzej Duda iz Poljske in Klaus Iohannis iz Romunije.

V pobudi sodelujejo še Avstrija, Madžarska in Slovaška, a so se njihovi predsedniki opravičili in bodo zastopani na drugi ravni.

Kot gostje se srečanja udeležujejo tudi nemški predsednik Frank-Walter Steinmeier, predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker in ameriški sekretar za energijo Rick Perry. V Ljubljano je prišlo še 16 ministrov, 12 državnih sekretarjev, več visokih predstavnikov mednarodnih organizacij in poslovnežev - skupaj jih bo več kot 500 iz skupaj 44 držav.

Odprtju poslovnega foruma sledita panela o energetiki in inovacijah. Na prvem med drugim sodelujeta tudi Perry in slovenska ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek. Pozno popoldne bosta sledila še panela o transportu in digitalizaciji.

Vmes bo predsednik Pahor vodil predsedniški panel, na katerem bodo govorili o geopolitičnih izzivih za EU med Baltikom, Jadranom in Črnim morjem. Predsednik bo nato svoje visoke goste gostil še na slavnostni delovni večerji.

Vrh se bo nadaljeval še v četrtek. Poslovni del v Ljubljani, predsedniški del pa bo imel plenarno zasedanje na Brdu pri Kranju.