Samo še dve leti premikanja ure, kako bo naprej? Slovenci so bolj naklonjeni poletnemu času.

Obstoječa direktiva o poletnem času iz leta 2001 predvideva usklajen datum in čas za začetek poletnega časa po celotni EU, namen tega pa je učinkovitejše delovanje notranjega trga. Premikanje ur je v veljavi tudi zunaj EU, vendar pa ga ne uporabljajo Rusija, Kitajska in Japonska.

Države članice se bodo lahko same odločile za zimski ali poletni čas. Tiste, ki se bodo odločile za poletni čas, bodo uro zadnjič premaknile zadnjo nedeljo v marcu leta 2021, tiste, ki bodo imele zimski čas, pa zadnjo nedeljo v oktobru leta 2021.

Na ministrstvu za infrastrukturo so pred časom za STA pojasnili, da je v Sloveniji standardni čas centralno evropski čas, ki ustreza zimskemu času. "V primeru ukinitve sezonskega premikanja ure na poletni čas, bo v Sloveniji skozi celo leto obveljal standardni zimski čas. Te odločitve ni sprejelo ministrstvo, tako je v Sloveniji stanje na podlagi zakona o računanju časa," so dodali.

Če bi iz posvetovanja v EU in s sosednjimi državami članicami kazalo, da bi bila potrebna sprememba standardnega časa, bo vlada izvedla potrebna posvetovanja o podpori za tako spremembo, so še pojasnili na ministrstvu.

Lansko javno posvetovanje je sicer pokazalo, da so Slovenci bolj naklonjeni poletnemu času. Tudi Portugalci, Ciprčani in Poljaki so se večinsko izrekli za poletni čas, Finci, Danci in Nizozemci pa za zimskega.

Prvi premik ure so sicer izvedli v Avstriji in Nemčiji po 2. svetovni vojni, pripomogel pa naj bi pri zmanjšanju porabe energentov in boljšem izkoristku svetlega dela dneva.