Po neuradnih informacijah je edino ponudbo oddal britanski investicijski sklad Cinven. V slednjem so za STA pojasnili, da zaenkrat postopka zaradi njegove zaupnosti ne komentirajo. Tako uradne potrditve, da so oddali ponudbo, še ni.
Cinven je sicer bil edini od interesentov, ki je tudi javno potrdil svoj interes za Telekom. Njegovi predstavniki so ob januarskem obisku v Sloveniji pojasnili, da bi Telekom ohranili kot samostojno podjetje in intenzivno vlagali v nadgradnjo njegovih omrežij.
Do zadnjega je za drugega najresnejšega interesenta za nakup skoraj 73-odstotnega deleža Telekoma Slovenije veljal nemški telekomunikacijski velikan Deutsche Telekom.
Tudi v slednjem postopka ne komentirajo. "Vsa vprašanja v zvezi z načrtovano prodajo Telekoma Slovenije naj se naslovi na slovensko vlado," so na vprašanja STA odgovorili v nemškem telekomu.
Cena delnice največjega slovenskega telekomunikacijskega operaterja se je med trgovanjem na Ljubljanski borzi pocenila najprej za deset odstotkov, nato pa trgovanje sklenila pri 119,20 evra oziroma 6,87 odstotka nižje kot v ponedeljek.
V javnosti se medtem špekulira, kolikšna je edina ponudba. Po pisanju časnika Finance se govori o ceni med 105 in 115 evri na delnico.
Padec cen delnice je sicer bilo pričakovati, saj se je do zadnjega špekuliralo, da bosta ponudbi dve in da bi lahko za Telekomovo delnico ponudili okrog 130 ali celo 150 evrov.
Premier Miro Cerar postopka ne komentira, ker še ni zaključen. Je pa v ponedeljek še pred iztekom roka dejal, da ni pomembna samo cena, čeprav ni zanemarljiva. Pomembno je tudi to, da so procesi transparentni, da se prepreči koruptivne prakse in zagotovi razvoj je dodal.
Državni sekretar na ministrstvu za finance Metod Dragonja je medtem v ponedeljek dejal, da morajo cilji biti doseženi, "če ne bodo, ni realno, da se ti posli izpeljejo". Država ima po njegovih besedah svoja pričakovanja in ponudbe morajo biti znotraj tega. "Pričakovanja so visoka, to je vse, kar lahko rečem," je povedal.
V zvezi s ceno za Telekom je sicer treba upoštevati tudi dividendo. Telekom Slovenije je prav v ponedeljek objavil sklic skupščine, na kateri naj bi 15. maja odločali tudi o izplačilu dividende v višini 10 evrov bruto na delnico oziroma skupno 65 milijonov evrov.
V največji vladni stranki po besedah podpredsednice Simone Kustec Lipicer medtem verjamejo, da bo SDH na podlagi jasnih kriterijev dobro opravil svoje delo pri presoji glede prodaje Telekoma oz. se v sodelovanju z vlado dobro odločil. S tem je odgovorila tudi na vprašanje, ali bi po njenem mnenju s prodajo Telekoma veljalo počakati.
Poslanec SD Janko Veber, ki ga je analiza posledic prodaje Telekoma odnesla s položaja ministra, se za položaj družbe v sklepni fazi prodaje ne čuti odgovornega. "Če postopek ne upošteva obrambno-varnostnega vidika, v katerega so bile vložene milijarde, je teh nekaj fičnikov, kolikor jih ponujajo, povsem nesprejemljiva cena," meni Veber.
Vodja poslanske skupine DeSUS Franc Jurša je dejal, da Telekoma Slovenije ne gre prodati na vrat na nos, osebno bi čakal na "neko drugo ceno".
V NSi, ki podpira privatizacijo, se zavzemajo za ponovitev postopka prodaje Telekoma Slovenije. Predsednica Ljudmila Novak meni, da lahko zanj kmalu dobimo bistveno boljše ponudbe, a preveč odlašati tudi ne gre.
Po mnenju predsednice ZaAB Alenke Bratušek pa glede na navedbe medijev zdaj ne gre ne za strateškega partnerja ne za primerno kupnino.
Poslanec SDS Vinko Gorenak je medtem dejal, da so splošna stališča stranke do privatizacije znana že desetletja in več. Kar se pa tiče Telekoma, je treba po njegovih besedah vprašati tiste, ki ga prodajajo in pri tem odločajo.
Vodja poslanske skupine ZL Luka Mesec sicer še ni slišal, kot je dejal, da Telekoma ne bi prodali. V časopisu smo namreč po njegovih besedah lahko brali, da je bolj kot sama cena pomembno, da je prodaja transparentna.
Ekonomist Jože Mencinger je medtem povedal, da o smiselnosti prodaje posameznega podjetja lahko govorijo tisti, ki podjetje poznajo in vedo, kakšna je prihodnost. Pri tem se sprašuje, zakaj ga je treba prodajati, če prinaša dobiček in zagotavlja delo.
Ekonomist Sašo Polanec pa je dejal, da se država po hladnem tušu v postopku privatizacije Telekoma, ko je zavezujočo ponudbo oddal le en potencialni kupec, iz tega postopka verjetno lahko umakne. Vprašanje je, koliko jo bo to stalo, a če je mogoče v prihodnosti računati na občutno višjo ceno, se umik lahko splača, meni.