Predsednik uprave SDH Matej Pirc je sicer sredi minulega tedna zavrnil nekatera namigovanja, da je Telekom že prodan. Prodajni postopek je v zaključni fazi, odločitev o prodaji ali neprodaji pa bo sprejeta v nekaj dneh, je napovedal Pirc. Odločitev o prodaji ali neprodaji edinemu kupcu bo sprejela uprava in jo dala v potrditev nadzornemu svetu SDH.
V Dnevniku so medtem poleg neuradne informacije, da naj bi uprava SDH že sprejela odločitev za prodajo Telekoma, zapisali tudi to, da naj bi se ključni akterji v SDH že odločili, da SDH odločitve o prodaji ne bo pošiljal na vlado. Nadzorniki, ki naj bi se sestali v začetku prihodnjega tedna in naj ne bi bili enotni glede vprašanja prodaje, bi sicer lahko zahtevali, da se o prodaji izjasni tudi vlada.
Pirc je sicer v petek za Delo pojasnil, da to, ali bosta uprava in nadzorni svet iskala soglasje vlade, še ni odločeno. Se je pa treba po besedah Pirca zavedati, da gre za naložbo, ki predstavlja velik del premoženja države, in da tudi gospodarske družbe v primeru prodaje večjega premoženja v skladu z zakonodajo iščejo soglasje lastnika.
Dviganje temperature v koaliciji
Prav vprašanje o vlogi vlade pri odločitvi o prodaji Telekoma je zvišalo temperaturo tudi v koaliciji. Medtem ko v SD menijo, da bi morali člani vlade sprejeti odgovornost, pa v SMC in DeSUS poudarjajo, da je odločanje v tej fazi v rokah SDH, prav tako odločitev, ali bo odločanje glede Telekoma prepustil skupščini.
Premier Miro Cerar je že večkrat ponovil, da vodenje postopka ni v pristojnosti vlade, zato bo počakal na zaključek postopka in počakal na poročilo SDH. "Če bo holding menil, da mora o svojih odločitvah obvestiti vlado kot skupščino, pa bomo to tedaj obravnavali v skladu s svojimi pristojnostmi," je še povedal sredi aprila.
Prvak SD Dejan Židan pa je nato minuli teden na seji vlade odprl še eno vprašanje. Opozarja, da SDH odloča o prodaji kupcu, ki ni strateški, kar ni v skladu s sklepom DZ o prodaji državnih naložb. Premier je po njegovih besedah finančnemu ministru Dušanu Mramorju naročil pripravo informacije o tem.
Vroče javne razprave
V poldrugem mesecu po 13. aprilu, ko je Cinven kot edini oddal zavezujočo ponudbo za večinski delež v največjem slovenskem telekomunikacijskem operaterju, se je javna razprava okrog prodaje Telekoma močno razgrela.
V torek bosta tako o vprašanju prodaje Telekoma na zahtevo poslanske skupine ZL na skupni seji razpravljala odbor DZ za finance in monetarno politiko ter odbor DZ za gospodarstvo.
Koalicija proti privatizaciji je za 11. junij sklicala protestni shod proti privatizaciji, Akademija za strateške študije pa je skupaj s še dvema organizacijama podala celo predlog za uvedbo kazenskega postopka proti vsem subjektom, ki sodelujejo pri načrtovani prodaji Telekoma.
Še posebej so javno mnenje razburkale neuradne informacije o domnevnem spornem dogovarjanju Cinvena in Deutsche Telekoma o nakupu slovenskega telekoma - nemški telekom je dolgo veljal za favorita, a nato ponudbe ni oddal. V Cinvenu so te informacije zanikali.
Za dodaten vidik razprav o prodaji Telekoma je poskrbel državni sekretar na ministrstvu za finance Metod Dragonja, ko je pred tedni dejal, da kot prvo možnost za Telekom vidi strateškega vlagatelja, kot drugo pa uvrstitev delnic na mednarodni kapitalski trg.
Ena glavnih točk javnih razprav je sicer že ves čas cena, ki naj bi jo Cinven ponudil za Telekom Slovenije. Po neuradnih informacijah naj bi Cinven v končni ponudbi ponudil 130 evrov za delnico, kar naj bi bilo občutno pod prvotnimi željami prodajalcev.
Cena Telekomove delnice
Cinven naj bi po neuradnih informacijah 110 evrov na delnico izplačal takoj, dodatnih 15 evrov na delnico naj bi bilo odvisnih od razpleta sodnih in konkurenčnih postopkov - teh je skupaj za približno 450 milijonov evrov, še pet evrov pa od uspešnosti poslovanja družbe v prihodnosti.
Pri vsem skupaj je treba upoštevati tudi pred kratkim potrjeno izplačilo dividende delničarjem Telekoma v višini 10 evrov bruto na delnico oz. skupno 65 milijonov evrov.
Delnica Telekoma je medtem močno padala. Če se je na dan izteka roka za oddajo zavezujočih ponudb nahajala pri 128 evrih, se je v petek znašla pri le 100 evrih.
V primeru cene 130 evrov za delnico bi vrednost celotnega Telekoma znašala okrog 850 milijonov evrov, okrog tričetrtinski delež, ki je na prodaj, pa bi bil posledično vreden okrog 640 milijonov evrov.
Pogled Telekoma
Vodstvo Telekoma po besedah predsednika uprave Rudolfa Skobeta maksimalno podpira postopek privatizacije, obenem pa si želi njegov čim prejšnji zaključek. Za Telekom je sicer po njegovih navedbah primeren vsak lastnik, ki bo vlagal v nadaljnji razvoj družbe, ohranjal delovna mesta in znal izkoristiti potencial zaposlenih v Telekomu.
Tokratni poskus privatizacije Telekoma je že tretji. Začel se je junija 2013, ko je DZ podal soglasje k prodaji deležev države in državnih družb v prvem privatizacijskem svežnju, v katerem je tudi Telekom.