Ko bomo imeli prestrukturirano gospodarstvo z visoko dodano vrednostjo, bo to nekaj, kar bo mogoče, se zaveda Golob. V bistvu je kar direktno, javno zavrnil še bolj populističnega Mesca. Mescu sicer nimamo kaj očitati, to je program Levice, Golob pa je tisti, ki mora znati presoditi, kaj je prav, kaj je mogoče in kaj ni.
Golobova retorika je v bistvu nevarna, preveč dopadljiva, hitro mu nasedemo, takoj nas prevzame, zavzame, prehitro smo »njegovi«, a do oblasti je potrebno biti na distanci, ji gledati pod prste, vrtati v njene besede, dejanja … Svoje retorične moči se Golob zaveda, po stotih dneh vladanja je kot največji dosežek poudaril spoštljivo komunikacijo z državljani in znotraj vladne ekipe.
Tega smo gotovo veseli, a nas ne sme preslepiti, da bi ne bili previdni. Sto dni vladanja je seveda malo, marsikateri »novopečeni« predsednik vlade je v preteklosti priznal, da je potreboval vsaj leto dni, da je »pogruntal«, za kaj gre. Upajmo samo, da se preveč populizma in premalo gospodarstva čez nekaj mesecev ne bo pretirano poznalo na številkah, gospodarski rasti, in to kljub spoštljivi komunikaciji … In naloga medijev je, da vlado na to opozarjajo.
Upajmo samo, da se preveč populizma in premalo gospodarstva čez nekaj mesecev ne bo pretirano poznalo na številkah, gospodarski rasti, in to kljub spoštljivi komunikaciji.
Nemčija je na pragu recesije. 16 odstotkov slovenskega izvoza gre v Nemčijo, preskrbovalne verige so natrgane in lahko bo še slabše. Ja, Golob pravi, da vlada sto dni dela za to, da prepreči recesijo v Nemčiji. No, še pred nekaj meseci so v nemški gospodarski zbornici zatrjevali, da bi 85 odstotkov njihovih podjetij znova prišlo v Slovenijo, a bili so precej kritični do visokih davkov in počasne javne uprave pri nas.
Kako je danes? Državljani vladi kar zaupajo, torej je čas za resne zadeve! Na veliki zvon bi morala vlada obešati skrb za razvoj, gospodarstvo in se temu tudi posvetiti. Če bi mislila resno, bi »zbobnala skupaj največje ekonomske, gospodarske veleume«, makro-, mikroekonomiste …, močan tim, ki bi z mnenji, izkušnjami, znanjem oborožil vlado. Na koncu tako in tako odloča vlada. Včasih se zdi, da so nekateri ministri šibki …
Golobovi namigi, da je treba skrbeti za razvoj, potem ko se je sestal s proizvajalci v avtomobilski industriji, so več kot dobrodošli. Upamo (Golob o tem malo govori), da se vlada ukvarja tudi z novimi, predvsem sodobnejšimi energetskimi zmogljivostmi, saj bodo razne civilne in okoljevarstvene iniciative zdaj manj agresivne in ne bodo morda manj zavirale investicije.
Za jedrsko elektrarno je očitno kar precejšnje soglasje, s sončnimi elektrarnami pa očitno ne gre hitreje, saj izvajalci ne dohajajo naročil in tudi distribucijski sistem je menda preslab. Lahko pa se pohvalimo: hrvaška televizija je poročala, da ima Maribor več sončnih celic kot celotna Hrvaška … No, ampak tam imajo plinski terminal in del jedrske elektrarne v Sloveniji …
In Golob ni bil povsem jasen, zakaj bodo nekatere panoge zaradi pomanjkanja energije morale delavce pošiljati na čakanje, delati z manj kapacitetami? A ni rekel, da ne bo energetskega pomanjkanja? To pa je precej skrb zbujajoče. Je pa res Golob v teh stotih dneh marsikaj rekel, a moral bi biti bolj previden, da mu v prihodnje ne bo treba prepogosto »požreti« besed.
V teh stotih dneh je za župana Ljubljane podprl tudi Z. Jankovića in marsikje zbudil začudenje. Kaj vse slišimo o županu! Najpogosteje: gotovo je vpet v kup »lumparij«, kaj naredi zase in za družino, a tudi za mesto in vse nas. A celo njegovi politični nasprotniki v Ljubljani ga podpirajo, saj jim manjka še neka kanalizacija in asfaltirati je treba nekaj lokalnih cest. Pri tem nanj lahko računajo. Janković je vendarle moder, pragmatičen, tudi z Janševo vlado je dobro sodeloval … Kaj s podporo Jankovića zgublja ali pridobiva Golob? Celo tisti, ki so Golobu naklonjeni, pišejo, govorijo, da se s tem izneverja volivcem in svojim obljubam o nekakšni poštenosti. Čeprav – a je bil Janković kdaj obsojen? Za kaj resnega gotovo ne …
Ljerka Bizilj
Golob se je očitno že »ukalupil« v slovensko povprečnost. Ves svet deluje na meji, celo prek meje poštene, moralne družbe, in v tem svetu si »veliki in bogati« lahko, žal, privoščijo več pokvarjenosti in sprenevedanja, njim se več spregleda. Tudi tistim velesilam, tistim »velikanom«, ki so sposobni ponuditi več videza neke demokracije in navidezne poštenosti, se marsikaj spregleda. Tako funkcionira domala ves svet.
Morala? Poštenost? Pravičnost? Temu se je Slovenija (kot večina sveta) večinoma že zdavnaj odrekla. Nič nenavadnega. Človeška sprijenost, nekakšna bolestna morala se izraža na različne načine, prek spolne sprevrženosti, ljudje kar, tudi brez vojne, vse pogosteje streljajo drug drugega, špekulirajo, goljufajo … Zato potrebujemo tudi med politiki kakšno moralno avtoriteto.
Zdaj bi bil že čas, da bi Golob zamenjal vrstni red svojih poudarkov: najprej državljani, dialog s civilno družbo, sindikati, potem gospodarstvo. Če bo končno vključil v svojo preokupacijo tudi gospodarstvo, kajti to pomeni dejansko skrb za državljane, bo populizem ostal le sredstvo, pomoč, kako laže izpeljati resne zadeve. Po stotih dneh lahko vladi želimo samo vse dobro; vsak državljan si želi uspešno vlado, potem bo tudi vsem nam dobro. A čas je, da Golob postane predsednik vlade celotne Slovenije, ne le tistega dela, ki mu je pomagal na oblast.
