Bog ne daj, da bi komu privoščili kaj slabega, ampak groba in žugajoča retorika je verjetno prva na lestvici neprijetnosti, ki kukajo izpod Janševega naglavnega sija. Lepa beseda lepo mesto najde, prej ali slej, grda pa slabo, še prej. Vendar tu ne bom zašla v podrobnosti, to bi mi vzelo preveč časa, poleg tega si je portal Necenzurirano pred dobrim tednom le vzel čas in nekaj tovrstnih zmerjanj s strani vidnih politikov SDS pobral z X, ki sploh ni družbeno omrežje, ampak navaden blatni dol, kjer se tudi Janši sfuzla in retvita svinjarije, ne da bi prej preveril, ali so sploh resnične. Večinoma so žal laž.

Druga stvar, ki je pri Janši skrajno neznosna, je obnašanje do marginalnih skupin. Le pomislite, kakšne zdrahe je uprizarjal izbrisanim. Zdaj pa ga neskončno motijo migranti, čeprav se ti v Sloveniji ustavijo le toliko, da se malce okrepčajo, nato odrinejo naprej. Na živce mu gredo brezposelni, kajti Janez je prepričan, da slehernik gotovo lahko opravlja kakšno delo, zato bi denarno socialno pomoč – kakor se obnaša – najraje ukinil.

Še bolj so temu naklonjeni stekli kojoti iz njegove stranke, toda dobro vemo, da v SDS vlada vojaška diktatura, kakršni so se mladci, tudi Janša, morali podvreči v nekdanjem režimu, in kot pravi pregovor – kar se Janezek nauči, to Janez zna. Iz stroge partije je naš Janša prenesel manire na prestol in žezlo demokracije in v SDS je kot v partiji, udbi, no, v boljševizmu.

Človekove pravice v železnih časih niso bile vredne skoraj nič, zato Janša še danes nanje ne da veliko. Pardon, ko gre za njegove osebne pravice, imamo v državi vsakič urnebes, ko gre za pravice drugih, to Janše ne zanima. Lahko je še tako neskončno prijazen človek, kakor ga opisujejo sosedje iz domačega kraja, a v politiki je egoist, narcis in tragična figura na politični šahovnici.

Tretja stvar, ki Janši ne da miru, Slovencem pa para živce, so mediji. Janšo so dolgo branili, da mu ni uspelo osvojiti svetega trona, ker ubošček baje »ni mogel«. Ni imel medijev, ki bi mu bili naklonjeni, mainstream pa je vsa leta podpiral tedaj še zvezdno nebo LDS. Dobro, 2004 je bilo prelomno leto in ta čas, ko bi Erik Rdeči že trikrat preplul Atlantski ocean, je SDS le uspelo. Zmagala je na volitvah, se sončila na lovorikah, napravila pa nič omembe vrednega.

A se je Janša zato izkazal v naslednjih mandatih, na primer predsedovanje EU je pod njegovo taktirko bilo profesionalno, pandemijo kovida je obvladal z levo roko, dokazal je, da so vojaški prijemi v marsikaterih situacijah tudi odlični. Ampak ne v primeru medijev! Janša se je več let trudil, da bi si podjarmil glavne medije v državi, in bi mu skoraj uspelo, če ga ne bi prehiteli drugi politični tekmeci. Zato se je odločil, da ustanovi lastne medije. In jih je.

Za Novo24tv dandanes pravijo, da je menda glavna televizija v državi. Imajo Demokracijo, Domovino in še kup pritlikavih portalov. Pa jih, bes jih plentaj, apetit po javni televiziji, STA, POP TV in vrsti drugih občil še vedno ni minil. Oni hočejo vse. Menijo, da so zato, ker so komunisti imeli medije v oblasti več kot 80 let, zdaj tudi oni, SDS, upravičeni do 80-letnega nadzora medijske svobode.

Po eni strani na obskurnih omizjih nasilniško in intelektualno zavrto gobezdajo, da Golob ne sme priti ponovno na oblast, saj bo potem menda postal še okrutnejši, a ko sem zadnjič videla, kako se je v prostore vlade naselila ljubka veverička, lahko zaključim le: Bolje Golob v roki kot janševci na strehi!