Volivci so na nedeljskem referendumu zavrnili zakon o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja. Proti je ob skoraj 41-odstotni referendumski udeležbi glasovalo nekaj več kot 53 odstotkov volivcev, pri čemer je bil dosežen tudi zavrnitveni kvorum, kažejo delni neuradni izidi po glavnini preštetih glasovnic.

Politični in družbeni analitik Marinko Banjac je referendumski izid za STA označil za presenečenje, sploh glede na pretekla merjenja. Ob tem je spomnil na letošnjo anketo Slovensko javno mnenje, ki je pokazala podporo evtanaziji, in na lanski posvetovalni referendum o ureditvi področja prostovoljnega končanja življenja, kjer je bila prav tako izražena večinska podpora. "Zdaj pa imamo očitno drugačno situacijo," je dejal in vzrok za preobrat pripisal poteku kampanje.

Nikola Damjanić iz agencije Ninamedia, ki je merila utrip tudi pred tem referendumom, je priznal, da je rezultat referenduma precej drugačen, kot so ga napovedovale javnomnenjske raziskave. V raziskavi, ki jo je deset dni pred referendumom opravila Ninamedia, je 61,7 odstotka anketiranih dejalo, da se bodo udeležili referenduma. Pri tem je 54,3 odstotka vprašanih dejalo, da bodo zakon podprli, 30,6 odstotka jih je zakonu nasprotovalo, 15,1 odstotka pa je bilo neodločenih.

Kot je razvidno iz referendumskega izida, je bila volilna udeležba za 20 odstotnih točk nižja od napovedane, kar je po Damjanićevih navedbah "gotovo eden od razlogov za 'nenatančnost'". "Predpostavljamo, da se je pomembnejši del zagovornikov zakona odločil za volilno abstinenco," je navedel za STA.

Robert Balen

Drugi, poglavitni razlog pa vidi v tem, da je bila njihova javnomnenjska raziskava opravljena deset dni pred referendumom, referendumska kampanja pa se je razvnela šele v zadnjem tednu. "In kot vse kaže, so bili v njej bolj prepričljivi nasprotniki zakona," je pojasnil Damjanić.

Tudi raziskave Mediane so nakazovale potrditev zakona na referendumu. Janja Božič Marolt iz Mediane je v zvezi s tem za STA poudarila, da so se rezultati njihovih raziskav nanašali na javno mnenje in ne na referendumski izid. "Prikazani rezultati so bili vedno na celotni volilni populaciji in nikoli na zgolj udeležencih referenduma. Raziskav na temo referenduma v zadnjih dneh nismo izvajali," je pojasnila.

Podobno kot njihova oktobrska je tudi anketa, izvedena med 10. in 13. novembrom in objavljena 17. novembra, pokazala 59,9-odstotno podporo zakonu, proti se je opredelilo 28,6 odstotka anketiranih, neopredeljenih je bilo 11,5 odstotka. Medtem je zagotovo udeležbo na referendumu napovedalo 34 odstotkov vprašanih, verjetno udeležbo pa 16 odstotkov.

Zadnja anketa pred referendumom, ki so jo izvedli med 17. in 18. novembrom, objavili pa 20. novembra, pa je pokazala za približno štiri odstotne točke višji delež tistih, ki so napovedovali, da se bodo referenduma zagotovo udeležili, torej 37,8 odstotka. Ob tem je 50,6 odstotka anketiranih zakonu napovedalo podporo, 30 odstotkov jih je bilo proti, 19,4 odstotka pa se jih ni opredelilo.

Božič Marolt je izpostavila, da se je javno mnenje s približevanjem referendumu nagibalo k le malenkost višji udeležbi, ampak k pomembno nižji podpori zakonu. "Glede na trend, ki se je nakazoval iz le dveh merjenj, je bilo možno sklepati na večjo javnomenjsko podporo nasprotovanju zakona," je dodala.

Izpostavila je, da se je "le pet dni pred referendumom in še pred televizijskimi soočenji na prvem programu Televizije Slovenija, ki so jih množično nadvladali nasprotniki zakona iz civilne družbe in iz političnih strank", izkazala kar za 4 odstotne točke višja volilna udeležba kot pred tednom dni, za celih deset odstotnih točk pa se je znižal delež podpornikov zakona.

Kot nenavaden pojav pa je označila povečanje števila neopredeljenih. "Ponavadi se je do zdaj pred referendumi delež neopredeljenih zmanjševal. Sicer ne značilno, pa vendarle, približno od tretjine pa tja do četrtine ali celo petine volilnega telesa se jih je tik pred volilno nedeljo izrekalo za neopredeljene oziroma se niso mogli odločiti. Pred tokratnim referendumom pa se je delež neopredeljenih z dobre desetine povzpel na petino," je opozorila.

Ob tem je kot možnost, "kar bi se lahko zgodilo in nenazadnje ne bi bilo nepričakovano", navedla, da je volilno telo referendumsko vprašanje "prevedlo z intimnega na predvsem politično in se odločalo za ali proti vladi, podobno kot v javnomenjskih raziskavah o volilnih preferencah".

Po njeni oceni je "kombinacija čustvenega in političnega sentimenta rezultirala v prevladi nasprotnikov". "Podpornikov zakona ni bilo niti opaziti, aktivnosti na terenu so umanjkale, ljudi niso nagovarjali s preprostim jezikom, še več, kakšna izvzeta izjava predstavnikov vlade se je ponavljala kot sveta resnica. Nenazadnje so nasprotniki zakona neprimerno bolj dolgoročno in učinkovito izvajali kampanjo na terenu in v medijih, z močnimi čustvenimi naboji, ki vzbujajo strah. Strah pa je eno najmočnejših in najbolj temeljnih čustev, zato ima v družbi in politiki izjemno moč," je dodala analitičarka javnega mnenja.