Razkošna slovenska »nacionalka« ima skoraj toliko sodelavcev kot propadla grška ERT

Podobno velja tudi za RTV Slovenija, kjer je trenutno 1915 redno zaposlenih, 614 pa je honorarnih sodelavcev. Skupno torej več kot 2500 ljudi, kar je zelo blizu številu zaposlenih na grški ERT. Od tega novinarska dela opravlja 451 zaposlenih na javnem zavodu. Na TV Slovenija je zaposlenih 692, na Radiu Slovenija pa 300 ljudi. V regionalnem RTV-centru v Kopru je zaposlenih 247, v regionalnem RTV-centru v Mariboru 152 ljudi. Pod slednjega spada tudi studio Lendava, ki pripravlja program za madžarsko narodno manjšino. Tako kot zaposleni v Kopru prejemajo dodatek za dvojezičnost, to je zlasti nepravično do tistih novinarjev, ki govorijo najmanj dva tuja jezika in jih pri svojem delu tudi uporabljajo. Dodatek za dvojezičnost prejema skupno 260 zaposlenih, kar stane javni zavod 25.400 evrov mesečno. Zanimivo je, da je ta dodatek uvedel sedanji generalni direktor Marko Filli, ki prihaja iz Kopra, najbolj nenavadno pa je, da ga ne prejemajo zgolj novinarji, ki pripravljajo dvojezične oddaje, ampak vsi zaposleni v koprskem centru in lendavskem studiu.

V primerjavi z nekdanjo grško javno televizijo, ki je pripravljala za enajst milijonov Grkov zgolj tri (na koncu le še dva) televizijska programa, pa dva milijona Slovencev lahko gleda kar pet televizijskih programov javne RTV, čeprav vseh ne vidimo. Poleg treh osrednjih TV- programov (na tretjem je parlamentarni kanal, ki se posebej plačuje iz državnega proračuna) delujeta še regionalna TV Maribor in TV Koper Capodistria, ki pa je izključno v italijanskem jeziku. Prav tako poleg treh osrednjih radijskih postaj delujejo še Radio Maribor, Radio Koper, Radio Koper Capodistria (v italijanščini), MMR Lendava (v madžarščini) in Radio SI (Slovenia International).

Po zakonu o RTVS mora javna služba zagotavljati dva nacionalna TV-programa, tri nacionalne radijske programe, radijske in TV-programe regionalnih centrov v Kopru in Mariboru, po en radijski in TV-program za avtohtono italijansko in madžarsko narodno skupnost ter radijske in televizijske oddaje za romsko etnično skupnost, radijske in televizijske programe za slovenske narodne manjšine v sosednjih državah ter za slovenske izseljence in zdomce; radijske in televizijske programe za tujo javnost, teletekst, internetni in mobilni portal ter poseben parlamentarni kanal. Če bi zakon dosledno izvajali, bi morali imeti najmanj 18 kanalov, a vendarle si ga lahko razlagamo tudi tako, da program ne pomeni nujno samostojni radijski ali televizijski kanal. Nekatere programe namreč javna RTV izvaja v okviru obstoječih kanalov, zato najbrž tudi ne bi bilo v nasprotju z zakonom, če bi nekatere  kanale združili in znotraj njih predvajali zakonsko predpisani program. Zakaj potrebujemo poseben radijski in TV-kanal v Kopru in Mariboru, če imajo tam dovolj komercialnih radijskih in televizijskih postaj?

VEČ V TISKANI IZDAJI IN V TRAFIKI ZA TABLIČNE RAČUNALNIKE.