Od (ne)zaupanja odvisna prihodnost države
Zaupanje med gospodarstveniki, politiki, novinarji in sindikati je zelo skrhano. Do navedenih skupin pa ne izkazuje posebnega zaupanja niti splošna javnost. To je le nekaj izsledkov raziskave, ki jo je na pobudo komunikacijskega podjetja Pristop opravila agencija Ninamedia. O rezultatih raziskave, vzrokih za nezaupanje ter o morebitnih rešitvah so na okrogli mizi razpravljali dr. Janez Šušteršič, minister za finance; mag. Samo Hribar Milič, direktor Gospodarske zbornice Slovenije; mag. Anže Logar, direktor Urada vlade za komuniciranje; mag. Dušan Semolič, predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije; mag. Primož Pusar, direktor Pristopa in Peter Frankl, direktor ter odgovorni urednik časnika Finance.
Raziskava je pokazala, da splošna javnost ne izkazuje posebnega zaupanja vodstvom gospodarskih družb, politikom in sindikatom. Hkrati pa izkazujejo zadovoljivo zaupanje do novinarjev.
- Povprečna ocena zaupanja vodstvom slovenskih podjetij je 2,47, pri čemer dobrih 46 % anketiranih ne zaupa ali pa sploh ne zaupa vodstvom slovenskih podjetij, dobrih 7 % pa jim zaupa ali pa zelo zaupa.
- Anketiranci relativno visoko zaupajo novinarjem, saj je bila povprečna ocena zaupanja 3,09.
- Nižje kot do medijev je zaupanje v sindikate, kjer je zaupanje doseglo povprečno vrednost 2,57, pri čemer jim zaupa ali zelo zaupa petina anketirancev, ne zaupa ali povsem ne zaupa pa jim okrog 45 % anketirancev.
- Nizko pa je zaupanje politikom, ki se s povprečno oceno 1,67 uvršča na zadnje mesto.
Raziskava je merila tudi zaupanje med posameznimi podsistemi – gospodarstvom, politiko, mediji in sindikati.
- Rezultati kažejo, da vodstvom slovenskih podjetij najbolj zaupajo politiki (3,26), dokaj jim zaupajo tudi anketiranci iz poslovne javnosti (2,88), precej nizko (2,47) - enako kot splošna javnost, pa jim zaupajo sindikalisti
- Novinarji visoko zaupajo sami sebi (3,56), dokaj visoko jim zaupajo tudi sindikalisti (2,98), poslovna javnost (2,76) in politiki (2,64) pa jim zaupajo manj kot splošna javnost (3,09).
- Zaupanje sindikatom je najnižje med politiki (2,26) in anketiranci v poslovni javnosti (2,32), dokaj nizko je med novinarji (2,56), precej visoko pa je med sindikalisti (3,78).
- Izrazito nizko je zaupanje politikom – najnižje je med sindikalisti (1,54) in novinarji (1,57), nekoliko višje je v splošni javnosti (1,67) in najvišje, čeprav še vedno zelo nizko, pa med politiki (2,47).
Govorci na okrogli mizi so bili enotni, da med družbenimi podsistemi vlada nezaupanje, ki pa ga je potrebno v sodelovanju preseči. Minister za finance, dr. Janez Šušteršič je glede odnosa med politiki in sindikat izpostavil tudi drugo plat: »Ne gre le za zaupanje in prepričevanje, pomembno je vedeti tudi, kaj vse je mogoče delati tudi brez zaupanja. Slovenijo čez dve leti vidim v boljšem položaju kot danes.«
Samo Hribar Milič o sedanji situaciji pravi: »Zaupanje je res porušeno in za ponovno vzpostavitev je potrebna osebna zaveza slehernega za spoštovanje dogovorjenega. Vendar pa je temelj vsake demokracije spoštovanje zakonov, to je pravne države, ki pa je sedaj v Sloveniji žal na najnižji možni stopnji.« Včasih je bilo po njegovem mnenju več dialoga, po letu 2007 pa se je obrnilo na slabše. »To, kako trenutno pristopamo k pogajanjem z vlado, kaže na to, da gre na bolje,« zaključuje z optimizmom. Meni, da bi morali več pozornosti nameniti mladim. »Najti moramo način, da jih obdržimo, sicer bodo zaradi boljših razmer na tujem odšli v tujino.«
Direktor Pristopa Primož Pusar pa politikom, sindikalistom, gospodarstvenikom in drugim predstavnikom temeljnih t.i. družbenih podsistemov svetuje: »Funkcija zaupanja je, da znižuje transakcijske stroške udeležencem, osnovna težava v Sloveniji pa je, da te funkcije nihče ne priznava ali vsaj razume. Pri skrhanem zaupanju običajno pomembno vlogo odigrajo mediatorji oziroma posredniki – v Sloveniji pa je politika ob izdatni pomoči medijev uspešno onemogočila delovanje tega sektorja. Svetovalske pogodbe so postale sinonim za goljufanje, krajo in nepotrebno razmetavanje denarja.«
Iz trenutne situacije je treba najti izhod, kar je mogoče le ob skrbno dodelani komunikacijski strategiji. Direktor Urada vlade za komuniciranje Anže Logar: »Na podlagi rezultatov lahko vidimo, da so politiki vsaj toliko pošteni, da si tudi sami ne zaupajo pretirano. Medtem pa sindikati in novinarji sami sebi še naprej močno zaupajo. Preobrat bo nastopil, ko se bo vsa država zavedla, da z nezaupanjem vsi izgubljamo.« Glede odnosa do novinarjev dodaja, da »gredo novinarji tako kot drugi skozi določene faze razvoja in danes smo priča njihovi neprimerno večji profesionalnosti kot pred desetimi leti.«
Medtem ko so sindikalisti prepričani, da dobro zastopajo interese delavstva, s tem vse druge skupine ne soglašajo. Enako velja za trditev, da vodstva sindikatov dajejo dober zgled delavcem, s čimer izmed vseh najmanj soglašajo politiki. Predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Dušan Semolič meni: »Pogosto se v javnosti prikazuje, kot da smo mi krivi, če propadajo podjetja, če so postopki prepočasni ali pa se ne zaprejo tajkuni in poudariti moram, da so včasih ta pričakovanja nerealna, saj nimamo moči, ki jo ima država.« Stopnja zaupanja je po njegovem povezana tudi s finančnim stanjem v državi, vendar pa je še pomembnejša »pripravljenost, da pridemo do sporazuma – ne le zaradi politikov in delodajalcev, ampak tudi zaradi delavcev.«