Na Vrhovcih v Ljubljani je v prvi polovici letošnjega marca vzniknil nov s. p. – Pravno svetovanje Rajko Pirnat. Na istem naslovu ima zavetje že IJU consulting, ena od družb, ki jo vodi pravniški multipraktik Rajko Pirnat. Na vprašanja v zvezi s svojimi družbami ne odgovarja.
O popoldanskem delu rednega profesorja Pravne fakultete v Ljubljani javnost bolj malo ve. Še manj o njegovih zaslužkih od zasebnih družb. To je po svoje razumljivo, saj je pred leti, ko je za ministrstvo za zdravstvo pripravljal zakon o koncesijah, zagovarjal popoldansko delo pri koncesionarjih ali kje drugje. »Res pa je, da mora biti to pregledno. Nadzor mora biti,« je takrat pribil Pirnat, sicer dežurni medijski pravni strokovnjak, ki se najrajši pojavlja na nacionalni televiziji. Pirnat torej, gledano na načelni ravni, meni, da dodatno delo javnih uslužbencev ni sporno, mora pa biti pregledno, na neki način javno; vendar zanj to očitno ne velja.
Ko beseda nanese na družbe, ki jih vodi ali je z njimi povezan (DSJU, družba za svetovanje v javni upravi, Inštitut za javno upravo consulting, Inštitut za javno upravo pri Pravni fakulteti v Ljubljani in Pravno svetovanje Rajko Pirnat s. p.), namreč na preglednost hitro pozabi. »Obveščam vas, da osebe IJU, DSJU ali IJU consulting niso zavezanci za dostop do informacij javnega značaja,« nam je dejal Rajko Pirnat in nas odpravil s pojasnilom, da zato na ta vprašanja ne bo odgovarjal. Samo dve je deloma pojasnil: da DSJU ne oddaja prostorov osebam javnega prava ter da minister za pravosodje Senko Pličanič, s katerim sta bila včasih partnerja pri družbah, pri tem nikakor ne sodeluje.
Za družbe, ki jih obvladuje, je javnost izvedela lani, ko je tedanji izredni profesor na pravni fakulteti Senko Pličanič postal minister. Takrat se je izkazalo, da skupaj vodita Inštitut za javno upravo, zavod, ki ga je ustanovila fakulteta, da sta leta 2006 ustanovila DSJU, sta pa bila tudi edina lastnika podjetja IJU consulting, ki je bilo tudi najbolj donosno. Pličanič se je zaradi ministrovanja od firm poslovil, zato je poslovanje družb kljub »težkemu« pedagoškemu delu padlo na pleča ubogega Pirnata.
DSJU, družba za svetovanje v javni upravi, je imela prvo leto delovanja 16.400 evrov prihodka in 41.100 evrov izgube, lani pa že 159.500 evrov prihodka, dobiček pa zanemarljiv – 8500 evrov. Sedež ima na Dalmatinovi 2 v Ljubljani in očitno naložbo v nepremičnino, ki je bila kupljena leta 2007. Po podatkih Supervizorja je družba v času Pahorjeve vlade sodelovala z ministrstvom za šolstvo in šport (Urad RS za mladino), ko mu je ministroval Igor Lukšič (SD). Od ministrstva je od decembra 2009 do julija 2011 dobila dobrih 85.000 evrov, Pirnat pa je lani izjavil, da so ministrstvu v najem oddajali prostore.
Ob tem je zanimivo, da je nekaj mesecev pozneje za SD, ko je bil predsednik že Lukšič, pripravil predlog za ustavno presojo zakona o Slovenskem državnem holdingu (SDH).
IJU consulting, ki ima sedež na Pirnatovem domačem naslovu na Vrhovcih v Ljubljani, je njegova najbolj dobičkonosna družba. V povprečju se letni dobiček giba nekaj čez 40.000 evrov, prihodki pa precej nihajo – od več kot pol milijona evrov leta 2007 do 200.000 evrov lani. Ta družba tudi najmanj sodeluje z državo, saj je z njo od 2003 do 2012 zaslužila nekaj več kot 142 tisoč evrov. Po podatkih Supervizorja je največ plačil dobila od Radiotelevizije Slovenija (26.600 evrov), sledita pa občina Celje (24.500) in občina Ljubljana (22.700).
Na naše vprašanje, ali se mu ne zdi sporno, da se IJU consulting ukvarja z isto dejavnostjo kot Inštitut za javno upravo pri pravni fakulteti, ki ga vodi (poleg tega ima skoraj identično ime), ni želel odgovoriti, je pa lani za medije izjavil, da tovrstni posli niso odvisni od imena ustanove, ki jih opravlja, temveč od ugleda človeka, ki te svetovalne posle v resnici opravi. Kaj takega ni zakonsko prepovedano, etično sporno pa se mu tudi ne zdi, saj inštitutu niso odvzeli nobenega posla.
VEČ V TISKANI IZDAJI
