Izbirna komisija ni pojasnila odločitve, zakaj je predlagala Štefaneca za predsednika KPK

Izbirna komisija je v zapisniku s seje 25. februarja navedla, da "ni dolžna utemeljevati svojega mnenja oz. vsebine postopka". Tako tudi v zapisnikih sej ni utemeljitve, zakaj so se izmed 10 kandidatov, ki so izpolnjevali formalne pogoje za predsednika komisije za preprečevanje korupcije (KPK) odločili predlagati Štefaneca. Poleg podpore Štefanecu, katerega kandidaturo je kot primerno ocenilo vseh pet članov komisije, je komisija odločala tudi o primernosti kandidature Jurija Fermeta. Za primernost njegove kandidature sta glasovala dva člana, proti pa trije. O ostalih kandidatih, s katerimi je komisija opravila pogovor, pa očitno niso glasovali.

Pravnik Rajko Pirnat pa je za STA opozoril, da izbirna komisija predsednika republike mora seznaniti z razlogi, zakaj meni, da je posamezni kandidat bolj primeren za to funkcijo od drugega kandidata. To je namreč ravno zakonski namen komisije, da pomaga predsedniku pri izboru. "Kako naj predsednik izbere brez vsebinskih opredelitev komisije? Zakaj potem ima komisijo," se sprašuje Pirnat.

V uradu predsednika republike so za STA pojasnili, da izbirna komisija kakršnih koli obrazložitev oz. utemeljitev izbora ni podala.

Pirnat je tudi kritičen do dejstva, da se je komisija odločila za uničenje posnetkov in na podlagi tega narejene magnetograme pogovorov s kandidati. Za takšno odločitev ne vidi nobene podlage, po njegovem mnenju je s tem delovala protizakonito. Opozoril je, da gre za komisijo, za katero veljajo določbe v skladu z zakonom o dostopu do informacij javnega značaja, in da morajo biti razen občutljivih osebnih podatkov kandidatov vsi postopki in dokumenti komisije javno dostopni.

Glede ogorčenja, ki je sledilo objavi novice, da je bil Štefanec še tik pred imenovanjem član največje vladne stranke PS, pa Pirnat opozarja, da zakon o integriteti in preprečevanju korupcije nikjer ne prepoveduje članom strank opravljati to funkcijo. Izbirna komisija bi lahko s preverjanjem članstva v politični stranki povzročila diskriminacijo na podlagi političnega prepričanja, kar je po ustavi prepovedano, pojasnjuje Pirnat. Ob tem opozarja, da bi lahko po drugi strani aktivno strankarsko delovanje kandidata zbujalo dvom v njegovo nepristranskost.

Po njegovem mnenju so bile včerajšnje reakcije zlasti politike na donedavno članstvo Štefaneca v PS pretirane. "Zlasti kolegi, ki so pravniki, svoje gorečnosti po mojem mnenju niso dobro premislili," pravi Pirnat. "Ne moremo izvajati lova na čarovnice zgolj zaradi političnega prepričanja, razlogi bi morali biti bolj oprijemljivi," je dodal Pirnat in med možnimi kriteriji navaja vsaj aktivno članstvo v stranki ali zasedanje funkcij v stranki in podobno.

"Če politika meni, da člani stranke ne morejo biti na teh funkcijah, naj to zapišejo v zakon. Pa bomo videli, ali bo to zdržalo na ustavnem sodišču," je še dejal Pirnat.