Slovenija kupuje orožje: prihajajo afere zaradi provizij, goljufij, podkupovanja

Nekje sem prebrala, da je ljubljanski župan Zoran Janković samo enkrat plačal kazen za prehitro vožnjo, ko se je menda na Dolenjski cesti preveč zamislil. Jaz se nisem nič zamislila, ampak sem zelo pazila, da ne dosežem 60 km na uro, ker sem nazadnje za 61 plačala kazen (za deset je menda toleranca). A glej ga zlomka! Vseeno dobim kar naenkrat dve kazni zapored zaradi prehitre vožnje po ljubljanski črnuški cesti! 57 na uro in tri točke! Enkrat pa, ne vem, 52 km na uro. Trikrat sem zapeljala gor in dol, da sem tam nekje pred in za drevesno krošnjo le zagledala znak: 40 km na uro! A le v eno smer, tisto proti Štajerski.

Proti Ljubljani – od tam, kjer jaz pogosto peljem, ni bilo nič oznak. Spremenili so dovoljeno hitrost in takoj začeli zaračunavati. Da so slabo označili, se je očitno kdo moral pritožiti, ker so prav kmalu kar na cesto zapisali: 40. Skratka, eni niso plačali in so se pritožili zaradi skromnih oznak, drugi pa smo plačali takoj, da je bilo samo polovično … Koristno in pošteno bi bilo vsaj, da smo pravočasno obveščeni, ko se signalizacija in pravila spremenijo. Lahko bi nam na primer prvih 14 dni, ko so spremenili signalizacijo, pošiljali le opomine.

Sicer pa vsaj v Sloveniji kaže, da radarji kmalu ne bodo več potrebni. Prometa je povsod in vselej že toliko, da bolj stojimo, kakor se vozimo. Morda jih bodo kmalu uporabljali za »kaznovanje« zaradi prepočasne vožnje ali zaradi napačnega parkiranja? Kamorkoli in kadarkoli se peljete, dobite pogosto občutek, da ste na parkirišču. Kar stojite! Nekateri strokovnjaki pravijo, da nam tudi drugi tir ne bo pomagal, ker so vlaki za večino tovora prepočasni in pretovarjanje preveč komplicirano, sploh za prehranske izdelke.

Sicer pa drugega tira še ne bo kmalu, kljub evropskim sredstvom, saj se pri gradnji vseskozi zapleta. Kje pri nas pa se ne? Naj se vozimo z javnim prometom? Ja, morda upokojenci, ki imajo veliko časa. S kolesom? Seveda, večinoma ste v smrtni nevarnosti. Uredite ceste, kolesarske steze, javni promet, kot imajo marsikje drugod, in bomo bolj poslušali.

Vedno več je in bo nekih aparatov, radarjev, čipov … za preverjanje naše »pridnosti«. Ko gremo na letalo, se moramo celo sezuti, pretipajo nas od glave do mednožij. Podpiram.

Tako okoli nas niso samo vojne, ki jih povzročajo države in voditelji, so tudi posamezniki, ki so – ne vem – bolni, hudobni in pobijajo vse vprek. Primer v avstrijskem Gradcu, ko je junija 21-letnik v šoli ubil enajst ljudi, pove, da se to ne dogaja le v Ameriki, Srbiji …, ampak tukaj in zdaj. In najbrž ne bo dolgo, ko bodo otroci v šole hodili skozi telesne skenerje, potem pa šolo zaklenili. Podpiram. Tudi na prireditev v Cankarjev dom sem že šla skozi podobno preverjanje. In kar na precej prireditev, športnih, kulturnih, na koncerte, v parlament je treba iti skozi aparature, ki preverjajo, da nanje ne prinesemo stvari, s katerimi lahko kogarkoli poškodujemo.

Edino, česar ne omejujejo, ne prepovedujejo, je orožje. V Ameriki ga lahko kupi, kdorkoli hoče, ko ima 21 let; v Evropi 18 ali 21 let, a vsakogar mnogo bolj preverjajo kakor v Ameriki. Očitno ne dovolj. Vedno več strelskih »pohodov« zahteva strožjo politiko na tem področju. Evropa jo bo morda uvedla, Avstrija jo je že, tudi Slovenija je stroga z dovoljenji, Amerike to ne zanima. Očitno je orožarska industrija premočna … In zdaj se bo proizvajalo še več orožja. Robert Golob se je očitno kar sam odločil, da se strinja, da bo Slovenija prispevala pet odstotkov BDP za vojsko – Levica in SD sta menda »pozabili« prebrati gradivo, v katerem je to pisalo, in sta kar dvignili roko, a sta proti!?

Edino, kar bi bilo najbrž koristno, je, da se nakupi manj tankov in oklepnih vozil in več radarjev, ki bi odkrili, ali je kdo »kaj« poslal nad nas, in celotni protiraketni sistem, predvsem pa drone. Z vsem tem se zdaj očitno bojuje, kot lahko razberemo tudi mi laiki. In nekje sem zasledila, da najboljše drone izdelujejo Kitajci in Ukrajinci.

In ker bo šlo veliko denarja v nakup orožja, imamo vse možnosti, da se bomo spet srečevali z raznimi aferami zaradi provizij, goljufij, resničnih in podtaknjenih. Niti ena stvar ne teče brez problemov! Teš 6! Še zdaj se sodišča ukvarjajo s to šoštanjsko, predvsem pa levo-desno politično polomijo. Finska Patria! Afera tam po letu 2006, ko naj bi finsko podjetje podkupilo več oseb v Sloveniji, da bi dobili posel. Janez Janša je moral celo v zapor, zdaj pa toži ne vem koga za odškodnino.

In menda oklepnike – patrie – spet kupujemo? Koga zdaj Finci podkupujejo? Takrat je šlo za nakup, nižji od tristo milijonov, zdaj za približno sedemsto milijonov evrov … Potem še afera Litijska, nakup neke propadajoče stavbe za pravosodno ministrstvo. In pozor! Nakup neuporabnih računalnikov za ne ve se koga! Da ne bodo tudi patrie samo poluporabne? Poluporabna je tudi dvorana Stožice, že od leta 2010. Vsaj streha je videti dobro, da se ne vidi vsa notranja beda tam, kjer ni kakšne športne dvorane. In zdaj smo po dvajsetih, tridesetih letih mečkanja pri začetku gradnje ljubljanske potniške postaje – Emonike. Cena? Prek 350 milijonov evrov! Kakšne afere bodo šele okoli tega!

Ne vem, zakaj kdo bolj ne preverja vsega tega in predvsem politikov oziroma njihovih podaljškov, ki vse te probleme in kdaj tudi goljufije povzročajo. Bi jim lahko vstavili radar, čip proti korupciji? Ja, radar za merjenje korupcije, za merjenje poštenosti, potrebujemo.