Policija bo preiskovala za 69 milijonov evrov nezakonitih naročil v UKC Ljubljana

Ob tem so naznanili osebe, za katere menijo, da so odgovorne. Gre za generalne direktorje UKC v tem obdobju in zaposlene v nabavi.

Vesel je v izjavi za STA dejal, daj je ključno razkritje tokratnega revizijskega poročila to, da je Univerzitetni klinični center (UKC) Ljubljana v letu 2014 in 2015 okoli 54 odstotkov zdravstvenega materiala nabavljal mimo zakona o javnem naročanju. "To je skupaj naneslo okoli 70 milijonov evrov. To je podatek, ki je zelo zaskrbljujoč," je dejal.

Povedal je, da so imeli zelo velike težave pri pridobivanju dokumentacije v UKC, pa tudi pri razlagi te dokumentacije. Zato je tudi revizija trajala dlje časa. "Vmes smo razmišljali celo o neizreku mnenja, ampak se za to pozneje nismo odločili, ker s tem po mojem mnenju ne bi bistveno pripomogli k razjasnitvi situacije," je dodal.

Računsko sodišče je v preteklosti UKC Ljubljana izdalo več revizijskih poročil z negativnim mnenjem. Na vprašanje, ali ta poročila sploh kaj zaležejo pri UKC, pa je Vesel ocenil, da se mu zdi problem kontinuiteta vodstev. "Težko je najti sogovornika, ki bi bil prisoten daljše časovno obdobje, ki bi se zavedal problema in bi ga bil tudi sposoben rešiti. Najbrž bi potrebovali večjo pozornost tudi sveta zavoda ali celo ustanovitelja. Smo na točki, ko bo to nekdo moral storiti. Upam, da bo to sedanje vodstvo," je dejal.

Računsko sodišče je v reviziji opozorilo tudi na problematiko donacije opreme in brezplačne uporabe opreme. Kot je opozoril Vesel, v UKC poleg donirane opreme uporabljajo tudi okoli 1000 kosov tuje opreme v uporabi. "Tuja oprema v uporabi je svojevrsten fenomen. Žal pa UKC ne ugotavlja potreb po tovrstni opremi za daljše časovno obdobje, niti nimajo ustreznega sistema za spremljanje iztrošenosti opreme, ki bi bil pogoj za učinkovito načrtovanje nabav v UKC," je dejal in dodal, da so spremljali iztrošenost le za nekaj vrst opreme.

"To opremo je treba vzdrževati, servisirati in zanjo nabavljati rezervne materiale. Vse to je vezano na določenega proizvajalca in dobavitelja, kar zopet onemogoča javno naročanje v tem obsegu, ki bi bilo tukaj pričakovano," je opozoril predsednik računskega sodišča in dodal, da vse to predstavlja "zelo velik problem obvladovanja tveganj za korupcijo".

Zato je računsko sodišče revizijsko poročilo posredovalo tudi policiji z naznanilom tistih oseb, za katere mislijo, da so odgovorne za to ravnanje. Gre za direktorje v tem časovnem obdobju in tiste, ki so delovali v nabavnih službah.

V letih 2014 in 2015 so UKC vodili trije generalni direktorji, vsi so bili vršilci dolžnosti. Gre za Simona Vrhunca, Andreja Baričiča in Brigito Čokl. Vodja nabave pa je bil v tem času Bojan Uran, ki danes več ni na tem položaju, pač pa ima pooblastilo za vodenje klinike za otorinolaringologijo in cervikofacialno kirurgijo, ortopedske klinike in dermatovenerološke klinike.

To, da računsko sodišče pošilja svoja poročila policiji, po besedah Vesela ni vsakdanja praksa. "To storimo pri tistih revizijskih poročilih, za katera mislimo, da je nivo razkritij takšen, da bi lahko resno kazala na resne sume storitve kaznivih dejanj," je dejal.

Sicer pa glede ugotovitev najprej pričakujejo ukrepe sveta in vodstva UKC. "To je naša primarna tarča," je dejal in dodal, da se morajo obenem tudi preiskati znaki kaznivih ravnanj.