Prve ocene škode bodo znane do četrtka; zavarovalnice govorijo vsaj o 20 milijonih

Večina rek po državi po podatkih agencije za okolje upada, a nekatere ponekod še poplavljajo. Gasilci in prostovoljci so včeraj po mnogih krajih črpali vodo iz objektov in sanirali druge posledice poplav. Razmere na terenu so si ogledali tudi ministri. Obrambni minister Aleš Hojs pričakuje, da bo vlada o prvih ukrepih za sanacijo odločala v četrtek.

Ministri so z včerajšnjimi obiski pridobivali vtise s terena in se seznanili s prvimi preliminarnimi ocenami škod po ponedeljkovih poplavah.

Hojs si je s helikopterjem ogledal poplavljeno Podravje in ocenil, da so razmere "res katastrofalne". Predsednik vlade Janez Janša je po njegovih besedah naročil, da se do danes pripravi prvo poročilo, vključujoč prve ocene škode.

V urejanje razmer po ponedeljkovih poplavah so se včeraj aktivno vključili tudi pripadniki Slovenske vojske, popoldne jih je bilo na delu med 500 in 600. "Dejstvo je, da je največji del še vedno na ramenih gasilcev in ostalih reševalcev, saj voda še ni povsod odtekla. Ko bo voda povsem odtekla, bodo lahko vojaki s polno vnemo pomagali," je pojasnil Hojs.

Minister za infrastrukturo in prostor Zvone Černač je ob obisku Koroške dejal, da je po državi po prvih podatkih poškodovanih nekaj tisoč stanovanjskih in poslovnih objektov. Po popisu škode bodo po njegovih besedah sprejeti ukrepi za sanacijo, država ima za to na voljo ustrezne rezerve. Kot napoveduje, bodo sredstva črpali iz ustreznih rezerv, za sanacijo infrastrukture pa bodo v skladu s prioritetami tudi prerazporedili sredstva. Manjši del sanacije državne infrastrukture po njegovih besedah že poteka.

Da bodo pripravili sanacijski načrt in za interventno ukrepanje poiskali sredstva iz proračunskih rezerv, je napovedal tudi minister za kmetijstvo in okolje Franc Bogovič, ki je obiskal Zgornjo Savinjsko dolino. Kot meni, se je zopet zgodila katastrofa velikih razsežnosti. Gasilci in civilna zaščita so se po njegovih besedah izkazali in odigrali levji delež reševanja v prvih dneh.

Koliko sredstev bo lahko država zagotovila, minister ni mogel povedati, saj je pomemben tudi obseg in vlada se lahko sama o tem odloča. Zakon o odpravi posledic naravnih nesreč sicer predvideva, da se sredstva državnega proračuna lahko uporabijo za odpravo posledic naravne nesreče, za katero je ocena neposredne škode na stvareh večja od 0,3 promila načrtovanih prihodkov državnega proračuna.

Minister za notranje zadeve Vinko Gorenak in generalni direktor policije Stanislav Veniger sta obiskala Letalsko policijsko enoto na Brniku, ki se je v ponedeljek zvečer izkazala pri reševanju ljudi v poplavljenem Vurberku, in pripadnikom čestitala za prvo tovrstno nočno akcijo v državi.

Zunanji minister Karl Erjavec pa je na novinarski konferenci zavrnil navedbe, da je za veliko razsežnost poplav ob Dravi odgovorno tudi zunanje ministrstvo, ker ni pravočasno ukrepalo. Priznal je, da je razsežnost poplav tudi posledica tega, da je Avstrija odprla svoje jezove na Dravi. Sicer pa gre po ocenah strokovnjakov za tako katastrofo, da bi jo bilo nemogoče preprečiti, pravi Erjavec. Po njegovih besedah so se z avstrijskim ministrom za okolje Nikolausom Berlakovichem dogovorili, da se bosta državi v prihodnje sproti obveščali in usklajevali, da škoda zaradi poplav ne bi bila še večja.

Razmere po državi se sicer umirjajo. Rdeči alarm sicer še velja za območje spodnje Drave, kjer je reka še visoka in poplavlja. Prav tako pa poplavljajo še Krka, Mura, Ljubljanica ter Sava Bohinjka in Bohinjsko jezero. Vremenoslovci pa za prihodnje dni napovedujejo suho vreme.

V poplavah je v minulem tednu največ škode nastalo v Vipavski dolini oziroma na Goriškem in Bovškem, v začetku tega tedna pa je škode še več na Koroškem, Štajerskem in Celjskem oziroma v Savinjski dolini.

Zavarovalnica Adriatic Slovenica glavnino prijav škode z vzhodnega dela Slovenije še pričakuje. Ocenjujejo pa, da bi pri njihovih zavarovancih škoda lahko dosegla od 1,5 do dva milijona evrov. Večina prijavljenih škod je na gradbenih objektih, stanovanjskih predmetih in avtomobilih.

Župani vseh sedmih občin Zgornje Savinjske doline ocenjujejo, da sanacija kritičnih razmer visoko presega možnosti občinskih proračunov. Zato pozivajo najodgovornejše inštitucije, da zagotovijo najnujnejša sredstva za normalizacijo stanja ob vodotokih. V skupni izjavi za javnost so zapisali, da so poplave znova razkrile izjemno podhranjenost zagotavljanja osnovne varnosti občanov pred poplavami v Zgornji Savinjski dolini s strani države, hkrati pa tudi izjemno počasne postopke pridobivanja dovoljenj za posege v varovano vodno zemljišče.

Narasle vode reke Mislinje in njenih pritokov so poplavile tudi del industrijskega območja v Slovenj Gradcu, Pamečah in Otiškem Vrhu. V več podjetjih je že od ponedeljka ustavljena proizvodnja, včeraj pa so delavci pomagali pri čiščenju.

V gospodarstvu gorenjske regije so poplave največ škode povzročile v podjetju Lip Bled, kjer so danes vendarle uspeli zagnati proizvodnjo. Črpanje vode je bilo potrebno tudi v kranjskem Iskraemecu, voda pa je zalila tudi podjetje Klima Belehar.

Na Obali je zaradi plimovanja in valov večkrat zalilo obrežne predele Pirana, škoda pa je predvsem na vozilih, ki jih lastniki niso pravočasno umaknili. Nekaj škode je tudi v Sečoveljskih in Strunjanskih solinah, vendar manj kot ob visokih plimah v minulih letih.