Pričakuje, da bo stroka vključena v nadaljnje postopke.

Pri tem je Bergant izpostavila povečanje vpliva politike na kadrovske odločitve in delovanje celotnega državnega tožilstva.

Na Vrhovnem državnem tožilstvu se tudi ne strinjajo z načinom priprave predloga zakona o specializiranih organih za obravnavo korupcijskih kaznivih dejanj in organiziranega kriminala (Skok), ki je po navedbah Bergant nastajal v tajnosti, brez vključitve strokovne javnosti in organov, na katere se vse te spremembe nanašajo. Po njenih navedbah jim predloga zakona tudi po tistem, ko so ga v četrtek na vladi pripravili za obravnavo v DZ, niso posredovali.

Z vsebino predloga so bili na državnem tožilstvu seznanjeni preko spletne strani vlade, na kateri je bil po njenih besedah le nekaj ur javno dostopen in ki naj bi se pred sprejetjem še spremenil. Glede na vsebino tega predloga ocenjujejo, da so predlagane spremembe predvsem organizacijske in njihova vsebina ne bo dosegla cilja, ki naj bi ga zasledovala.

Vsebina predloga po njihovi oceni tudi presega zastavljene cilje, saj "ne spreminja le organizacije in postopka imenovanja vodstva in tožilcev na t. i. Skoku, temveč spreminja način imenovanja vseh državnih tožilcev v RS," je še dejala Bergant. Po predlogu zakona namreč minister za pravosodje pri oblikovanju predloga za imenovanje vseh tožilcev ne bo več vezan na mnenje Državnotožilskega sveta. S tem bi se po njenih navedbah sistemsko slabilo strokovno avtonomijo tožilstva in krepilo možnost, da minister kot nosilec politične odgovornosti vpliva na vse kadrovske odločitve glede tožilstva.

Kot je dejala Bergant, predlog zakona ne oži kataloga kaznivih dejanj, ki jih bo obravnaval Skok, in ne uvaja t. i. tožilske preiskave, kar brez drugih nujno potrebnih sprememb kazensko procesne zakonodaje ne bo prispevalo k pohitritvi postopkov. Predlog zakona prav tako ne omenja oddelka za preiskovanje in pregon uradnih oseb s posebnimi pooblastili, ki kot samostojna notranja organizacijska enota zdaj deluje pri Specializiranem državnem tožilstvu (SDT). V prehodnih določbah določa le, da dodeljeni državni tožilci po ustanovitvi Skoka nadaljujejo delo do izteka obdobja, za katero so bili dodeljeni, je dejala generalna državna tožilka.

Predlog zakona uvaja tudi novo notranjo organizacijsko enoto za informacijsko in analitično podporo delu državnih tožilcev Skoka, kar bo po besedah Bergant oslabilo delovanje tožilstva. Zaradi učinkovitega delovanja celotne tožilske organizacije je po njenih navedbah namreč ključno, da so vsa tožilstva povezana v enoten informacijski sistem.

"Ker gre za pomembnejši poseg v obstoječo organizacijo državnega tožilstva, pričakujemo, da bo zakon obravnavan po rednem postopku s sodelovanjem strokovne javnosti," je še povedala Bergant.

Vodja SDT Ivan Pridigar pa je poudaril, da predlog zakona ne prinaša večjih pristojnosti za pregon najtežjih kaznivih dejanj, temveč gre samo za organizacijske spremembe in preoblikovanje SDT v Skok. Kot je dejal, se v predlogu zakona na pristojnosti SDT nanašata le dva člena, in sicer 8. člen, ki spreminja katalog kaznivih dejanj, za katerega je pristojen Skok, in 12. člen, ki v zakonu o državnem tožilstvu ureja pravno podlago za sodelovanje drugih državnih organov s Skokom.

Bergant je ob tem poudarila, da s preimenovanjem prenehajo tudi mandati sedanjemu vodstvu SDT. Obenem se spreminja način imenovanja vodje Skoka in njegovih namestnikov, ki bo v domeni DZ in vlade, s čimer se iz postopka imenovanja povsem izloči generalnega državnega tožilca, kar odstopa od načina imenovanja vodij drugih državnih tožilstev na prvi stopnji. Ob tem se spreminja tudi način ocenjevanja tožilcev Skoka, ki bo v izključni pristojnosti vodje, in ne več Državnotožilskega sveta kot strokovnega in avtonomnega organa.

Vlada je na četrtkovi seji za obravnavo v DZ pripravila predlog zakona Skoku, ki naj bi zagotavljal prednostno obravnavo korupcije uradnih oseb ter krepili sodelovanje med tožilstvom in policijo.

Stroka in več drugih institucij je bilo ob tem kritičnih do zakonodajnega postopka glede predloga o Skoku. Po mnenju Varuha človekovih pravic, Računskega sodišča, protikorupcijske komisije, Informacijskega pooblaščenca in Zagovornika načela enakosti namreč hitro spreminjanje kompleksnih materij praviloma ne prinaša ustreznih in ustavnih rešitev. Do postopka je bilo kritično tudi Državno odvetništvo RS, ki je v odzivu zapisalo, da vlada v pripravo zakona ni vključila organov, v delovanje katerih bi z zakonom posegala.