Še v temi se je zbralo okoli 200 molivcev, večinoma mladih. Pred Marijinim kipom in križem so obrnjeni proti uršulinski cerkvi zapeli pesem Kraljica venca rožnega, večinoma pokleknili in zmolili žalostni del rožnega venca za uspešen začetek študijskega leta, domovino in vero slovenske mladine. Ko se je že zdanilo, so zaključili so z molitvijo k nadangelu Mihaelu in pesmijo Trinajstega maja.

Molitev je odgovor mladi katoličanov na močan val sekularizacije, sociologi religije s FDV pa so ga pričakovano označili celo za politično manifestacijo (Dr. Aleš Črnič), uporabo religije v politične boje in ne le za del retradicionalističnega vala. Nenavadno je, da se 35 let po zborovanju Odbora za varstvo človekovih pravic otepamo takšnih kulturnobojniških oznak, ki politično instrumentalizirajo verski obred, in da se sploh načenja vprašanje, ali imajo pripadniki verskih skupnosti pravico izvajati javne molitve.

Naj spomnimo, kolesarji so pod prejšnjo vlado tudi na tem mestu izražali vero v boljšo oblast. Verjeli so celo v Odrešenika in ga pripeljali na oblast. Razburjanja in nerazumevanja nad takšnim izraženjem versko-političnega prepričanja na strani privržencev vladajočih je bilo kar nekaj.

Nekateri bi shode kar prepovedali – zaradi epidemije ali kako drugače. A ustavno sodišče je leta 2021 zapisalo: »Vlada shodov ne sme obravnavati manj ugodno kot zbiranje za namen verskega udejstvovanja.« Velja torej tudi obratno: zbiranja za namen verskega udejstvovanja ne gre obravnavati manj ugodno kot zbiranja za namen protestnih shodov. 

Galerija

STA