Proračunske čarovnije župana Jankovića

Tako imenovano »inovativne računovodstvo« je ljubljanski župan Zoran Janković uporabljal že kot šef Marcatorja (zato je po njegovem odhodu pri najboljšem sosedu zazijala milijardna finančna luknja), z njim pa nadaljuje na Mestni občini Ljubljana (MOL). Najprej je Ljubljančane močno zadolžil. Ob njegovem nastopu leta 2006 je znašal dolg prestolnice in javnih podjetij nekaj več kot 80 milijonov evrov, konec junija letos 166 milijonov evrov. To so uradni podatki, mediji so pisali, da je dolga še več. Res je, da se dolg po dolžniškem vrhuncu leta 2012, ko je znašal 188 milijonov evrov, zmanjšuje, a skrb zbuja izredno slabo načrtovanje proračuna, ki povzroča zmedo, »zmote« pa so vredne nekaj deset milijonov evrov.

Tako se bodo mestni svetniki danes seznanili z izvrševanjem proračuna MOL v prvem polletju. Tam je navedeno, da po sprejetem letošnjem proračunu načrtujejo 357,3 milijona evrov prihodkov, da pa bo realizacija večja – 361,5 milijona evrov. Dobro, si misliš, zmotili so se za štiri milijone evrov. A presenečenje sledi v osnutkih odlokov za proračuna 2017 in 2018. Tam je letošnja realizacija prihodkov načrtovana na 292,4 milijona evrov, torej kar 70 milijonov evrov manj kot v dokumentih, ki so nastali le mesec in pol prej. Seveda, mestni finančniki so se ušteli z načrtovano prodajo nepremičnin. To je pri Jankoviću in njegovi mestni združbi običajna praksa, človek bi že pomislil, da nalašč napihujejo proračun, da ne presežejo zakonsko določenega limita zadolževanja.

Sicer na mestni občini leta 2017 načrtujejo 341 milijonov evrov prihodkov, leta 2018 pa samo še 320 milijonov evrov. Toda lahko stavite, da so se spet ušteli.