Po poročanju Dela politika že nekaj časa poskuša najti način, da bi za polni mandat direktorja Pošte imenovali sedanjega vršilca dolžnosti Tomaža Kokota, podjetnika in lokalnega politika SDS v Poljčanah, ki pa za pomembno menedžersko funkcijo nima zahtevanih izkušenj.
Z iskanjem "primernih" pravnih razlag njegovih preteklih delovnih izkušenj, naj bi mu po podatkih Dela skušali zagotoviti imenovanje za poln mandat, a naj bi bil trn v peti pri kadrovskih načrtih član nadzornega sveta Matjaž Fortič, ki je bil v nadzorni organ imenovan prav v kvoti nekdanje SMC, zdaj stranke Konkretno.
Prav Fortič naj bi na Slovenski državni holding (SDH) oddal prijavo o nedovoljenih pritiskih politike. Po pisanju portala Necenzurirano naj bi njegov odstop zahteval kabinet gospodarskega ministra Zdravka Počivalška.
Na SDH so danes za STA potrdili, da so 8. decembra prejeli prijavo enega od članov nadzornega sveta družbe s kapitalsko naložbo države, ki vsebuje navedbe o nedovoljenih pritiskih proti njemu.
"SDH šteje za nedopustne vsakršne nedovoljene pritiske na neodvisno izvajanje funkcij v organih družb ali pritiske z drugačno nedopustno vsebino, ki so v nasprotju z veljavno zakonodajo in dobro prakso korporativnega upravljanja. SDH prejeto prijavo že obravnava z vso skrbnostjo in skladno z internimi postopki," so sporočili iz SDH.
Kot so še dodali, SDH v primeru zahtev po nezakonitem in neetičnem ravnanju ali vplivanju od vseh članov nadzornih svetov pričakuje, da se bodo odzvali skladno z veljavno zakonodajo. Prav tako članom nadzornega sveta priporoča, da v primeru izvajanja pritiskov ali nedovoljenih vplivov postopajo skladno s protokolom za ravnanje članov nadzornih svetov ob izvajanju političnih in drugih pritiskov ter neetičnim vplivanjem na neodvisno odločanje, ki je bil pripravljen s strani združenja nadzornikov in Komisije za preprečevanje korupcije (KPK). Priporočajo tudi, da o morebitnih vplivih in ravnanjih obvestijo tudi SDH.
Med vladnim obiskom Gorenjske se je na to temo odzval minister za gospodarstvo in prvi mož stranke Konkretno Zdravko Počivalšek. Kot je povedal, je govoril z Reboljem in ta mu je potrdil, da sta s Fortičem govorila. Vendar naj bi govorila o strankarskih zadevah, med drugim pa naj bi ga Rebolj seznanil, da je vanj kot člana stranke zaradi nekaterih zamolčanih zadev izgubil zaupanje.
"Ker je Fortič nato izstopil iz stranke, mu je predlagal, da naj potem odstopi tudi z vseh funkcij. Pri tem ni bilo nobenih groženj ali sugestij," je dejal Počivalšek, ki pa tega, za kakšne zamolčane stvari naj bi šlo, za zdaj ni želel komentirati.
Popoldne pa se je preko Twitterja odzval tudi Rebolj, ki je potrdil Počivalškove besede. "S Fortičem sva se sestala in pogovorila o njegovem odnosu s stranko. Obvestil sem ga, da je zaradi nekaterih zamolčanih stvari izgubil zaupanje. Na lastno željo je zato iz stranke izstopil. Ob izstopu sem mu predlagal, naj odstopi tudi iz funkcij, ki jih zaseda," je zapisal.
Predsednik nadzornega sveta Pošte Slovenije Ervin Renko pa je dejal, da konkretnih navedb glede pritiskov ne more komentirati, saj s tem ni bil seznanjen in je obveščen le iz medijev. Kot je dodal, se od vseh javnih navedb v medijih, povezanih s to tematiko, distancira, vsakršne tovrstne poskuse vplivanja na neodvisnost članov nadzornega sveta pa šteje kot neprimerne in nedopustne.
Delovanje nadzornega sveta Pošte Slovenije je odgovorno, po njegovih zagotovilih pa ne prihaja do razhajanj med člani, ki so imenovani s strani SDH. To se, je dodal, odraža tudi v hitrem odzivu nadzornega sveta na nastale razmere v zadevi s popolnitvijo uprave, ki je v kratkem času ostala brez dveh članov.
Glede imenovanja generalnega direktorja je poudaril, da glede na rezultate poslovanja sedanji začasni direktor uživa zaupanje nadzornega sveta. Ne glede na to je zaradi začasnosti enoletnega mandata nadzorni svet novembra sprejel sklep o pričetku postopka imenovanja. Ta je trenutno še v začetni fazi iskanja primernih kandidatov za vodenje družbe s polnim mandatom.
"Javnost bo z izbiro pravočasno obveščena, kakršnekoli vnaprejšnje diskreditacije kandidatov pa ostro zavračamo," je še dodal Renko.
Na KPK so za STA povedali, da kakršnekoli prijave, ki bi se nanašala na nadzorni svet Pošte Slovenije do danes niso prejeli, konkretnega primera pa da ne morejo komentirati, saj ga niso obravnavali niti niso seznanjeni s podrobnostmi.
Ob tem so poudarili, da je v primerih sumov nedovoljenih vplivov oziroma pritiskov na uradne osebe treba preučiti vse okoliščine in pridobiti pojasnila vseh vpletenih, preden je mogoče podati kakršne koli ugotovitve oziroma komentarje. Pri tem je pomembno, da oseba, na katero je bil pritisk izvajan, tega potrdi tudi v postopku pred KPK oziroma predloži ustrezne dokaze.
Kot še dodajajo, lahko protikorupcijska komisija sume kršitve integritete preiskuje le zoper uradne osebe po zakonu o integriteti in preprečevanju korupcije, kar pa sekretarji političnih strank niso. Med podobnimi primeri spominjajo na pred dvema letoma ugotovljene kršitve integritete takratnega generalnega sekretarja LMŠ, a ob tem dodajajo, da so bile te sprejete še pred uveljavitvijo novele zakona novembra 2020, ko obravnava tovrstnih kršitev še ni bila omejena zgolj na uradne osebe.
Zadeva v zvezi s sekretarjem LMŠ Branetom Kraljem je v javnost prišla, potem ko je ta poklical prvo nadzornico družbe Uradni list Ireno Prijović in nanjo pritiskal, da za direktorja izberejo Igorja Šoltesa. Prijovićeva je pritiske prijavila SDH in KKP. Tedanji premier Marjan Šarec je zanikal, da bi sekretarju stranke naročil posredovanje, Kralj pa se je nato moral posloviti.
Prijovićeva, sicer izvršna direktorica Združenja nadzornikov Slovenije, je danes za STA pojasnila, da so na združenju po njenem primeru skupaj s KPK pripravili protokol za ravnanje članov nadzornih svetov ob izvajanju političnih in drugih pritiskov ter neetičnem vplivanju ne neodvisno odločanje in članom nadzornih svetov ponudili pot za takšne prijave.
"Če se na tovrstne poskuse ne odzovemo ustrezno, ne bomo mogli zaščititi interesa družbe pri odločanju, kar lahko pripelje tudi do osebne odškodninske in kazenske odgovornosti. Zato člane nadzornih svetov opozarjamo na dolžnost prijave neetičnih in nezakonitih poskusov vplivanja na njihovo odločanje," je pojasnila.
Prijovićeva si želi, da bi bilo prijav na KPK več, saj bi se s tem pomembno povečevalo tveganje politike za takšna ravnanja, tudi do te mere, da bi to postalo skrajno tvegano ravnanje zanje. Problem pa je, je dodala, če imamo člane nadzornih svetov, ki razumejo svojo funkcijo v nadzornem svetu tako, da ravnajo v skladu z navodili politike in so del kupčevanja z močjo.
Sicer pa je bila njena prijava pred dvema letoma v javnosti napačno povzeta kot razkritje medijem, saj si sama tega ni želela, pač pa je bilo v osnovi to ravnanje za zaščito neodvisnosti kadrovskega postopka v družbi, kjer je bila prva nadzornica. Se pa z vidika obveščenosti javnosti strinja, da je njen interes v takšnih primerih upravičen.
"Prav temu služi tudi dejstvo, da so vse presoje KPK javno objavljene in so referenčna točka presoje tudi za prihodnje takšne primere. A za izvedbo kadrovskega postopka, ki sem ga s svojim ravnanjem želela zaščititi, bi bilo bolje, če ne bi potekal v ozračju izjemne medijske izpostavljenosti, poskusov diskreditacije družbe, mene osebno in direktnih groženj ter pritiskov," je še pojasnila Prijovićeva.
Zgodba z imenovanjem Kokota za polni mandat na vrh Pošte Slovenije sicer traja že več mesecev. Po burnem dogajanju sta odstopila predsednik nadzornega sveta Pošte Slovenije Franci Mihelič in član Aleš Buležan, ki naj bi pripadala kvotama NSi in DeSUS. Uradno sta sicer kot vzrok za odstop navedla osebne razloge, a naj po neuradnih informacijah ne bi želela prevzemati odgovornosti za poteze začasnega generalnega direktorja.
Že pred tedni sta iz državnega podjetja odšla tudi člana poslovodstva družbe Vinko Filipič in Andrej Rihter.
Aktualni predsednik nadzornega sveta Ervin Renko za zdaj še ne komentirati zadev v zvezi z imenovanjem novega direktorja, saj da postopek še teče. Za zdaj po navedbah Dela tudi ni znano, kdo je naročil in kdo bo plačal pravno mnenje, ki bi pravno pokrilo imenovanja Kokota v redni mandat.
