Primer Šami: Vrhovno sodišče pritrdilo MNZ in zavrglo zahtevo za začasno odredbo

Vrhovno sodišče je spremenilo odločitev upravnega sodišča, ki je z začasno odredbo odločilo, da mora sirski begunec Ahmad Šami do pravnomočnega zaključka postopkov ostati v Sloveniji. Vrhovno sodišče je zahtevo za začasno odredbo zavrglo in s tem ugodilo pritožbi ministrstva za notranje zadeve.

Upravno sodišče je namreč decembra ugodilo Šamiju in njegov primer vrnilo ministrstvu za notranje zadeve v ponovno odločanje. Sodišče je ugotovilo, da Šamijeva prošnja za azil sploh ni bila zavržena, saj ministrstvo ni izdalo takšnega sklepa. Upravno sodišče je tudi ugotovilo, da je notranje ministrstvo zmotno trdilo, da uporaba diskrecijske klavzule ni več mogoča, saj da so Šamijevi postopki v Sloveniji končani.

Upravno sodišče je tedaj izdalo tudi začasno odredbo, s katero so odločili, da mora Šami do pravnomočnega zaključka teh postopkov ostati v Sloveniji. Če bi ga namreč vmes izročili Hrvaški, mu potem - tudi če bi mu ugodili - ne bi mogli več zagotoviti, da se lahko vrne.

Nato pa je vrhovno sodišče 12. januarja po pritožbi notranjega ministrstva takšno odločitev upravnega sodišča spremenilo ter zahtevo za začasno odredbo zavrglo. Presodilo je namreč, da je izdana začasna odredba nepravilna in nezakonita iz več razlogov, ki vsak samostojno zadošča za njeno razveljavitev in je v nasprotju z ustaljeno sodno prakso.

Kot je razvidno iz objave na spletni strani vrhovnega sodišča, je upravno sodišče začasno odredbo izdalo v nasprotju z zakonskimi pooblastili, saj ji je brez podlage v zakonu dalo učinke, ki presegajo okvir upravnega spora. Začasna odredba tudi presega zahtevo, ki jo je za izdajo začasne odredbe podal tožnik, menijo vrhovni sodniki.

Prav tako so opozorili, da se z začasno odredbo posega v izvršitev sklepa, s katerim je ministrstvo za notranje zadeve že odločilo, da ne bo obravnavalo tožnikove prošnje za mednarodno zaščito, ker bo predan Hrvaški. "Ta pravnomočni sklep so potrdila kot pravilen in zakonit tudi pristojna sodišča in s tem je bilo tožniku že zagotovljeno učinkovito sodno varstvo," navajajo na vrhovnem sodišču.

Kot so še dodali, je upravno sodišče izdalo začasno odredbo, s katero je zadržalo izvršitev pravnomočnega sklepa, ki sploh ni predmet tega upravnega spora, za kar nima zakonske podlage. Ob tem pa je vrhovno sodišče presodilo, da stališče upravnega sodišča tudi po vsebini ni utemeljeno, saj predaje tožnika Hrvaški ni mogoče brez ugotovljenih konkretnih okoliščin šteti za težko popravljivo škodo.

Vrhovno sodišče pa ni presojalo vprašanja, ali je v Šamijevem primeru mogoče odločati o predlogu za uporabo diskrecijske klavzule, ki jo je podal tožnik. O tem bo vrhovno sodišče lahko odločalo le na podlagi morebitne revizije zoper sodbo sodišča prve stopnje, so še pojasnili.

Šami je namreč februarja 2016 v času begunske krize zaprosil za mednarodno zaščito v Sloveniji, vendar jo je pristojno ministrstvo junija lani zavrglo, češ da je za obravnavo odgovorna Hrvaška. Sodišče EU je poleti temu pritrdilo. Vrhovno sodišče je avgusta nato potrdilo prehodne odločitve Sodišča EU in zavrnilo Šamijevo pritožbo. Od odločitve vrhovnega sodišča 23. avgusta pa je začel veljati šestmesečni rok za predajo.

Proti njegovi deportaciji sta se novembra zavzela civilna družba in tudi del politike, pri čemer so opozarjali, da gre za enega najboljših primerov integracije beguncev v slovensko družbo. Deportacijo so tako začasno preprečili, Šami pa je vložil novo prošnjo za azil. Novembra lani je vložil tudi posebno vlogo, v kateri je predlagal, naj Slovenija v njegovem primeru uporabi diskrecijsko klavzulo. Ministrstvo je vlogo zavrnilo, Šami pa je sprožil upravni spor.