Primer Janša v rokah sodnice Vesne Žalik

Spomnimo, potem, ko je prejšnji teden zahteva prispela na vrhovno sodišče, se je med sodniki odvila prava drama, saj se je vrhovna sodnica Maja Tratnik, ki bi zahtevo morala začeti obravnavati, odšla na dopust. Tako ali tako pa je Tratnikova sama predlagala svojo izločitev iz odločanja, pri čemer je med drugim navedla, da  je bila v zadnjem mesecu v medijih popolnoma diskreditirana, tudi z navedbo, da je hčerka zloglasne tožilke Jolanke Kuhar, ki je 1959. kot tožilka preganjala osamosvojitelja Jožeta Pučnika. O tem smo prvi poročali prav mi, Tratnikova pa je v obrazložitvi predloga za izločitev predsedniku vrhovnega sodišča Branku Masleši napisala, da so tako podane okoliščine, ki vzbujajo dvom v njeno nepristranskost pri odločanju.

Masleša je kljub temu njen predlog zavrnil, toda potem se je znova izpostavil problem, da Tratnikova zaradi dopusta ne bo mogla takoj začeti z obravnavo zadeve Janez Janša, torej tudi ne z vprašanjem prekinitve zaporne kazni, čeprav gre ravno zaradi slednjega za absolutno prednostno zadevo. Vodja kazenskega oddelka Marko Šorli je zato Maslešo pozval, naj primer v skladu s sodnim redom nujno predodeli drugemu sodniku poročevalcu. Masleša se je sprva sprenevedal in iskal formalistične razloge, zaradi katerih bi zadeva lepo čakala na vrnitev Tratnikove z dopusta, toda na koncu je le moral popustiti in se je odločil za predodelitev z razlago, da so nastopile »naknadne okoliščine, ki nakazujejo daljšo odsotnost sodnice.«

To je bilo včeraj, danes pa je bila zahteva dejansko dodeljena novi sodnici poročevalki Vesni Žalik. Ta jo mora preučiti in ugotoviti, ali obstajajo glede na vsebino zahteve razlogi, da se izvršitev pravnomočne sodbe prekine. Seveda v primeru Janše obstaja ogromno razlogov, zaradi katerih bi vrhovno sodišče moralo prekiniti izvršitev absurdne sodbe, saj je bilo tekom sojenja Janši kršenih več z ustavo zagotovljenih človekovih pravic- na primer pravica do obrambe, kršeno je tudi načelo zakonitosti in enakega varstva pravic. Sicer pa, kot je ugotovil že Franc Testen, nekdanji predsednik vrhovnega in ustavnega sodišča, iz opisa kaznivega dejanja, ki naj bi ga storil Janša, sploh ne izhajajo znaki kaznivega dejanja- nikjer ni navedeno ravnanje, kako naj bi Janša sprejel obljubo, v sodbi je zgolj prepis zakonskega člena. Zaradi tega bi moralo sodišče obtožni predlog že takoj po prejemu zavreči.                    

Glede pedigreja sodnice, ki bo po novem odločala o Janši, se po naših informacijah ni kaj dosti spremenilo v primerjavi s Tratnikovo. Tako smo že pred tedni pisali, da naj bi bil oče Vesne Žalik tožilec Martin Žalik, torej tisti, ki je preganjal ljudi v povojnih Dachauskih procesih in na Nagodetovem procesu. Poznavalci celo pravijo, da je Martin Žalik tekom vojne kot komunistični aktivist predlagal likvidacijo priljubljenega župnika Danijela Halasa, čemur je sicer večina navzočih partizanov nasprotovala. Halas je bil kljub temu kasneje ustreljen, njegovo telo pa so vrgli v Muro. Na vrhovno sodišče smo že tedaj vprašali, ali podatki o očetu sodnice Vesne Žalik trdijo, toda niso odgovorili.